Ko sem prebral zapis, kako je starejši italijanski duhovnik pisal papežu Frančišku in mu v pismu omenil, da mu želi podariti nekaj najboljšega, kar ima, 39 let staro Katrco, sem se od srca nasmejal. Zgodba mi je polepšala dan. In sem pomislil: »Tale naš papež Frančišek pa »smrdi (ali diši, kakor želite) po ovcah«.
Tak izraz se namreč uporablja za duhovnika (pastirja), ki se giblje med svojimi “ovcami”, ki natančno ve, kako se počutijo, ko ostanejo brez službe ali se vozijo s starimi avtomobili, nosijo stare ponošene čevlje, jedo preprosto hrano, ki si jo sami pripravijo … Tak pastir, ki smrdi po ovcah, ve, kaj pomeni nogometna tekma, adrenalin navijaške tribune, razbijaški koncert za mlade … Tak pastir razume starše, ki tarnajo zaradi napornih popoldanskih voženj otrok od ene izvenšolske aktivnosti k drugi … Tak pastir razume stisko vinogradnika, ki mu je letino odnesla suša ali toča, stisko obrtnika, ki zapira podjetje, ker mu opravljeno delo niso plačali, sam pa je ostal brez denarja …, in tako dalje …
Ko berem in slišim o ponižnosti, veselju in preprostosti papeža Frančiška, ki na koncu velike cerkvene slovesnosti sede med ljudi, se zanje zanima in se z njimi pogovarja, jé sendvič iz popotne torbe, skratka je z njimi (ne nad njimi …), ali kot bi rekel apostol Pavel: »Slabotnim sem postal slaboten, da bi pridobil slabotne. Vsem sem postal vse, da bi jih nekaj zagotovo rešil« (1 Kor 9,22), ne morem mimo vprašanj, ki se mi vsiljujejo: »Ali pod-pastirji (kardinali, škofje, duhovniki, redovniki …) to vidijo? Razumejo jasno papeževo nebesedno komunikacijo, ki toliko sporoča? Bodo upali med ljudi? Bodo šli iz varnih sten župnišč v domove faranov in bodo z njimi »zapravljali svoj dragoceni čas«? 39 minut je trajal papežev telefonski pogovor s starim duhovnikom.
Ko o tem premišljujem, mi prihaja na misel izpraznjen sedež v Ljubljani in še eden v Mariboru. Kdo ga bo zasedel? Bo to pastir, ki bo »smrdel po ovcah«, ali bo to kakšna vzvišena in z akademskimi naslovi ozaljšana persona, polna škrlatnih naveskov, s poštirkano srajco, širokim nasmehom in figo v žepu?
Nebeški Oče, pošlji svojega Duha, da bomo po Frančiškovem zgledu tudi mi, Slovenci, dobili pastirja, ki bosta smrdela po ovcah.
