Med ljubeznijo in spoštovanjem: “Sredi boja sva zakonca zaveznika”

Uspešni zakoni so tisti, kjer vladata ljubezen in spoštovanje. Kjer zna mož pokazati ženi, da jo ljubi tudi takrat, ko je v sporu ranjen in kjer zna žena pokazati možu, da ga spoštuje tudi takrat, ko je prizadeta.

Ker je ljubezen in skrb za bližnjega položena v žensko naravo, ženi ni težko izkazovati ljubezni možu. Prav tako možu ni težko, kadar mora zaščititi ženo in braniti njeno čast ali celo življenje, veliko težje pa mu je izkazovati ljubezen. V zakonu pa smo poklicani ravno k temu, da sozakoncu izkazujemo tisto, kar ni položeno v našo naravo. In ker je to res težko, se moramo pri trudu za dobre odnose obračati k Bogu, da nam pri tem pomaga. To je kratek povzetek predavanja dr. Emersona in Sare Eggerichs, ki sta pretekli vikend na dveh predavanjih nagovorila slovenske zakonce.

Kje sva se prepoznala?

Matej: Situacija, ki sem jo prepoznal kot eno ključnih v najinem zakonu, je bil odigran prizor moža, ki se pozno vrne iz službe domov, kjer ga pričaka nerazpoložena žena. On ji pripoveduje o uspešnem poslu, ki ga je sklenil v službi, ona pa mu pridiga o tem, da je premalo z družino. Zame kot moškega je zelo pomembno, da sem v službi uspešen, saj s tem zagotavljam materialno varnost svoji veliki družini. Kadar sem za dober posel nagrajen tudi s finančno stimulacijo, se počutim hvaležnega in potrjenega. To potrditev si želim dobiti tudi od žene. Kadar žena ne pokaže, da je ponosna name in na moje uspehe v službi, se počutim, kot bi me polila s škafom mrzle vode. Ko pa mi zmore pokazati, da je vesela mojih uspehov, mi to pomeni veliko potrditev.

Marjeta: Zavedam se, da sem moža dolga leta, ko je bil večji del dneva odsoten zaradi službe, skoraj praviloma doma pričakala s kislim obrazom in s prav nič prijaznimi besedami. Čeprav mi je bilo jasno, da odide iz službe takoj, ko je mogoče in vedno hiti naravnost domov, nisem znala skriti svoje slabe volje. Le-ta se je, če je kdaj obtičal v prometu, z vsako minuto samo še stopnjevala. In čeprav sem vedela, da si po napornem dnevu želi videti ženo, ki ga z veseljem čaka doma, mu tega enostavno nisem zmogla dati.

Namesto: “Hvala Bogu, da si doma, tako smo te pogrešali,” je dobil poročilo s “fronte” z vsemi najslabšimi trenutki dneva.

Mož se je seveda na moje “bombandiranje”, kot je to slikovito poimenoval Emerson Eggerichs, odzval tako, da je bil tiho in se je samo umaknil. Kar me je seveda razjezilo še bolj.

V desetih letih zakona sva se nekaj malega že naučila …

Zadnji dve leti, odkar ima mož novo službo in prihaja domov veliko prej kot ponavadi, je za oba lažje. Meni pa je postalo lažje že prej, ko sem v napornih dneh in v pričakovanju njegovega prihoda namesto jamranja nad svojo usodo, začela moliti.

Moliti za to, da bi lažje in mirneje dočakala njegov prihod. Moliti za to, da se ne bi umikala pred njegovim poljubom v pozdrav.

Po enem od večerov v zakonski skupini, ko smo govorili o službah in materialni skrbi za družino, sem tudi spoznala, kako pomembna je za moškega zavest, da lahko finančno preskrbi družino. S kakšnim veseljem ga navda novica o povišici. In od takrat sem se trudila, da bi tudi te njegove dosežke, ki niso vezani na njegovo vlogo v družini, znala opaziti, pohvaliti in se jih skupaj z njim veseliti.

Verjeti v dobronamernost

Dr. Emerson Eggerichs je poudaril – in to se me je zelo dotaknilo – da moramo tudi takrat, kadar čutimo, da sozakonec do nas ni spoštljiv ali ljubeč, verjeti v njegovo dobronamernost. Da nas ima v resnici neizmerno rad in nas ne želi prizadeti.

Čeprav sva sredi boja, sva zakonca zaveznika in ne sovražnika.

Imava različne poglede, potrebe in želje, saj sva ustvarjena različna. Vendar je prav najina različnost tista, v kateri se dopolnjujeva in je del Božjega načrta. Če zaupava v Božji načrt in Boga povabiva v najino sredo tudi takrat, ko bijeva najtežje bitke, bova tudi iz teh bitk izšla kot zmagovalca.

Foto: Brooke Cagle, Unsplash