Pred kratkim sem bil povabljen na “ohcet”. Čeprav sem bil vesel povabila, sem se tudi malce zbal. Ne samo, da ne ponočujem rad, tudi stvari, ki se dogajajo na takih slovesnostih, me velikokrat bolj odbijajo kot privlačijo. Če samo pomislim, kaj vse sem že slišal o dogajanjih na fantovščinah in dekliščinah.
Toda tokrat je bilo drugače: vse skrbno pripravljeno in z močnimi duhovnimi poudarki. Kljub že zrelim (da ne rečem starim) letom sem prvič zaslutil sporočilnost teh starih navad.
Najprej fantje …
Ko pride ženin po nevesto, ga najprej ustavijo vaški fantje. Smisel šrange ni, da bi se norčevali iz bodočega moža, ga celo sramotili, ali od njega zahtevali denar za splošno popivanje.
Fanta je treba preizkusiti, ali je za svojo bodočo ženo in otroke sposoben poskrbeti. Ja, tudi denar je tu pomemben, še bolj pa sposobnosti, talenti, znanja … Včasih je bilo pomembno žaganje in cepljenje drv, pridobivanje hrane … danes velikokrat za družino poskrbimo drugače.
Pomembno je, da ženin naredi »izpit za moža«, ne pa da šrango »pretrpi«, šele na to lahko pride do hišnih vrat in se začne pogajati.
… nato mati …
Na vratih ga sprejme mati. Ko se prepriča, da se je pri fantih izkazal, se mora ona prepričati, ali njeno hčer zares ljubi. Kdo drugi bi bil bolj poklican, da to preveri, kot mati.
S ponujanjem »lažnih« nevest ga preizkusi, da si ne želi njene hčere zaradi bogastva (ponudi mu eno staro in bogato) ali zgolj kot služkinjo (ponudi mu eno pridno, močno, v to je velikokrat oblečen mišičasti moški).
… kot zadnji pa oče
Nevestin oče je ves čas v ozadju. Šele, ko se prepriča, da bo šla njegova hči v dobre roke, jo sklene predati bodočemu možu. In to ne kjerkoli, ampak v cerkvi pred oltarjem.
S tem poskuša ženina spomniti tudi na njegovo duhovniško obveznost v novi družini.
Oče, ki je pred tolikimi leti prejel od Boga po svoji ženi hčer kot čisti dar, sad njune ljubezenske podaritve, jo sedaj vpričo Boga podarja naprej, spet kot dar.
Končno sta na vrsti mlada dva, da si z vso odgovornostjo podata desnici in ju duhovnik v Božjem imenu poveže za vse življenje v novo skupnost. Svatje smo pa priče silne ustvarjalnosti Božje ljubezni, ki se še vedno izliva na svet.
Foto: Ana Gerčar in Unsplash
