Pravijo, da biti žena in mama žensko polepša. Nekako sem v to po traheostomi in gastrostomi, po desetih mesecih neopranih las, nečiste kože in z mankom kilogramov težko verjela. Od lanskega junija* se je veliko stvari spremenilo, ves moj čas, ves moj delovni dan. Moje ime je postalo Sara in mama.
Lepa in ljubljena
Zjutraj je prva misel, kaj bom počela, kaj moram postoriti za pisarno in predavanja, ali bom zmogla vse obveznosti tedna … in si rečem: »Sara, eno stvar po eno. Vse ne bo šlo. Postoj in loči zrno od plev!«
Ne pozabljam nase, ne pozabljam na svojo ženstvenost.
Danes me je obiskala patronažna sestra Janja in dejala: »Od januarja vedno bolj žarite!« Ne pozabljam nase, ne pozabljam na svojo ženstvenost. Priznam, da mi ugaja, da sem v svojem domu lahko v trenerki, popolnoma sproščena in ne skrbim, da bi morala biti za koga zapeljiva vsak dan v tednu. Nisem žena in mama, ki ji zmanjka časa in volje, da bi se uredila. V veliko pomoč mi je pri tem Bojan. Vsak dan mi večkrat reče: »Draga, ne pozabi, da si Lepa in Ljubljena.«
Četudi moje cevke niso po meri tega sveta
Še vedno sem ženska in se zares dobro počutim v svoji koži, pa četudi je ta vse prej kot popolna, če moje cevke niso po meri tega sveta. Ne potrebujem brezhibne urejenosti, čeprav s to ni nič narobe, ampak je notranje stanje tisto, ki me dela sijočo. To je sproščeno počutje o sebi, zdrava gotovost, samosprejemanje, igrivost, brezskrbnost, sočutje in milina, v zavedanju, da me Ljubimec moje duše ima rad in da sem Ljubljena od svojega moža.
Hvaležna sem in se zahvaljujem za tisto, kar imam. In ne hrepenim nepotrpežljivo po tistem, česar nimam. Saj imam presežek Dobrega, Lepega in Pravega, kaj bi si želela več?
* Zapis je vzet iz Sarine knjige DA, Življenje!
Foto (zgoraj): Luka Jereb
