Mama: “Pri nas doma ne kričimo!”

O zgledu staršev pri uporabi "papeževih" besed prosim, hvala in oprosti.Takole pravi mama: "Saj na razumski ravni nam je jasno ..."

Marjeta Bec

Deževno sobotno popoldne. Otroci norijo sem in tja po stanovanju, kričijo, se prepirajo in spravljajo mamo ob živce. Le-ta se postavi na sredo dnevne sobe ter z močno povzdignjenim glasom (beri: kričanjem) pravi: “Pri nas doma ne kričimo! Takoj se umirite in se nehajte dreti, saj vas sliši cela ulica!”

Vam je prizor kaj znan? Priznam, meni je kar dobro poznan. To, da veljajo naši otroci za precej glasne, ni naključje, saj sva oba z možem bolj “glasne sorte”. Pa še vedno delam isto napako in jih skušam preglasiti, ko bi rada, da se umirijo:-)

Tako vedno znova ugotavljam, kako res je, da so otroci naše ogledalo, pa če nam je to všeč ali ne.

Papeževe besede prosim, hvala in oprosti

Že pred časom smo se v družini odločili, da se bomo trudili pri medsebojni komunikaciji uporabljati “papeževe” besede prosim, hvala in oprosti.

Prvotna ideja je bila, da otroke vzpodbujava k lepi komunikaciji. A kaj hitro sva ugotovila, da vztrajno opominjanje k uporabi besed prosim, hvala in oprosti nima pravega učinka, če teh besed najprej in najbolj dosledno ne uporabljava sama. Med seboj, pa tudi v komunikaciji z otroki.

Na razumski ravni mi je jasno, ampak …

Ko sva začela ozaveščati najin način komunikacije, sem sama hitro ugotovila, da besedo prosim sicer uporabljam, toda ponavadi le takrat, ko res potrebujem pomoč in mi voda že pošteno teče v grlo.

Kadar pa sem želela otroke opomniti, naj opravijo svojo dnevno obveznost v gospodinjstvu, o moji besedi prosim ni bilo ne duha ne sluha.

Še bistveno bolj “lesena” sem pri uporabi besed hvala in oprosti. Kljub temu, da mi je – na razumski ravni – kristalno jasno, kako blagodejno vpliva pohvala na moža in otroke, sama, s svojo močjo, le redko zmorem izreči pohvalo ali opravičilo.

Zato v teh trenutkih kličem Svetega Duha, naj mi da prave besede. In me ustavi, še preden bi se pohvala nadaljevala z “ampak”

Iz samoumevnosti v hvaležnost

Ugotovila sem, da bi bilo prav, da otroke tudi k njihovim rednim nalogam povabim z besedo prosim in se jim znam za opravljeno delo reči hvala. Vem, da je tale misel precej sprta z logiko vzgoje naših staršev in starih staršev, pa vendar. Zakaj mislim tako?

Če je meni samoumevno, da zlagajo iz pomivalnega stroja, pripravljajo mizo, posesajo dnevno sobo in podobno, je tudi njim popolnoma samoumevno, da mami kuha, pere in zlaga perilo, pomiva posodo…

Tako samoumevno, da ob prošnji, naj zložene obleke samo odnesejo in pospravijo v svoje omare, zavijajo z očmi, pri čemer niti malo niso hvaležni, da lahko vsako jutro oblečejo sveža in oprana oblačila.

Kadar znava midva otroke pohvaliti za dobro opravljeno delo, se učijo hvaležnosti. Se učijo, da vse, kar imajo, ni samoumevno. Da je vse dar od Boga. Da gre prva zahvala Bogu, pa se učimo ob jutranji in večerni molitvi, ko Bogu izrekamo svoje zahvale in prošnje.

Hkrati pa pohvala, kot smo slišali na izobraževanju za pričevalske pare, odpira srca. Kako zasije obraz otroka, ko ga pohvališ za dobro opravljeno delo!

Ko pri mizi poveš, da je mizo tako lepo pripravila in okrasila najstarejša hči. Da je triletnik narezal paradižnik za solato in ni nehal tudi potem, ko se je vmes urezal z nožem.

Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu …

Včasih se je res težko zahvaliti ali odpustiti sozakoncu, otrokom, najbližjim. Kajti zahvala in odpuščanje terjata od nas držo ponižnosti; priznanje, da vsega ne zmoremo sami in da nismo popolni. In ta drža ni lahka. Še posebej ne v današnjem svetu, v katerem je moderna samozadostnost. V svetu, kjer je prositi za pomoč ali odpuščanje znak šibkosti.

Zato naj nas opogumljajo Pavlove besede v pismu Kološanom: “Kot Božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si torej oblecite čim globlje usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost. Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu. Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte. Nad vsem tem pa naj bo ljubezen, ki je vez popolnosti. In Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih, saj ste bili tudi poklicani vanj v enem telesu, in bodite hvaležni. Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se med seboj poučujte in spodbujajte. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svojih srcih hvaležno prepevajte Bogu. In vse, kar koli delate v besedi ali v dejanju, vse delajte v imenu Gospoda Jezusa in se po njem zahvaljujte Bogu Očetu. ” (Kol 3, 12-17)

Foto: Patrick ForeUnsplash

Septembrska hektika, preobremenjena mama in kaplje v času

Zadnje dni avgusta vsi starši vedo, kako zelo si učitelji zaslužijo svojo plačo. Ne spomnim se več, kje sem pobrala to »modrost«, sem se pa konec počitnic res pogosto spomnila nanjo. Pa ne toliko zaradi svojih otrok, ki so obdobje nujnega varstva in animacije že prerasli, ampak zaradi pogovorov s prijateljicami in znankami: "Komaj čakam, da se spet spravimo v tirnice, otroci so čisto razštelani ..."
Saška Ocvirk

Prvi šolski dan? Blagoslavljajte!

Prvi šolski dan. Vas skrbi, kako bo šlo letos otrokom v šoli? Blagoslavljajte svoje otroke. Vas skrbi, kako se bodo razumeli s sošolci? Blagoslavljajte njihove sošolce. Se sprašujete, ali boste zmogli natempirane dneve in polne urnike?
Marjeta Bec

Kako sem otroke načrtno naučila 14 citatov Svetega pisma

Bilo je točno 14 dni do velike noči. Duhovnik nas je pri pridigi spraševal, če znamo kakšen citat iz Svetega pisma na pamet. Po obrazih sožupljanov sodeč nihče ni bil navdušen, da bi mu iskreno odgovoril. Bolj malo. Morda citat, ne pa reference. Potem je otroke spodbudil, če danes začnejo in osvojijo en citat na dan, jih do velike noči znajo 14. V resnici sem to spodbudo potrebovala jaz ...
Meta Zajec Bevk

2 komentarja

  1. Čudovito razmišljanje! Še bolj, kako se najdem, se kar vidim v takšni situaciji. Vse to vem, ampak, ko takole nekdo ubesedi, začnem bolj ozaveščati, bolj se slišim, kje sekam mimo…. Hvala!
    Blagoslov, mir in dobro voščim.
    Bernarda

    Odgovori
  2. Same modre in lepe misli.
    Krščanstvo nas uči samo dobrega in je v vseh nas, samo poiskati je treba dobro. Nasprotovanje in nesprejemanje vere v dobro pa je nerazumljivo in ozko.

    Odgovori

Komentiraj

Revija DIŽ

V reviji bosta našla vsebine, ki vama bodo v pomoč pri rasti v vajinem odnosu, odnosu z bližnjimi ter pri vzgoji otrok.

Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.

Darilni bon

Seminar v obliki darilnega bona je izvrstno darilo za poroko, rojstni dan, obletnico poroke … ali pa za izkazovanje pozornosti in hvaležnosti.
Mnogo parov se tudi odloči podariti seminar zakoncema, ki sta v stiski in bi jima rada pomagala pri gradnji odnosa.