Le kako bi bilo mogoče v besede pretopiti iskreno veselje ponovnega srečanja in objemov že starih znancev, pa tudi naših novih regijskih voditeljskih parov? Na Zaplani smo se tokrat srečali na drugo januarsko soboto popoldne.
Duhovna krepitev, pogled nazaj, načrti za prihodnost
Po uvodni molitvi in slavljenju, ki ga je tokrat ga je vodil Miha Hliš, smo na globoko odrinili v Božjo besedo tistega dne, ki nam jo je zatem s svojim nagovorom širše odstrl še Benjamin Siter. V drugem delu našega srečanja pa smo se najprej sprehodili čez preteklo leto.
Regijski voditeljski pari so poročali, kakšno je bilo njihovo delo na terenu. V veliki večini so bila poročila optimistična, podkrepljena z idejami za izboljšave, z načrti za naprej, izpostavljenih pa je bilo tudi nekaj težav, s katerimi se srečujejo; npr. kriza vere na določenih področjih Slovenije, neodzivnost, časovna stiska.
Preteklo leto je bilo rodovitno
Zahvaljujoč našim regijskim voditeljskim parom in njihovi angažiranosti so bila v lanskem letu sklicana vsa regijska srečanja. Ustanovljenih je bilo 24 novih zakonskih skupin, nekatere skupine v težavah so ponovno zaživele. Mnogo je bilo parov, ki so se dali na razpolago kot novi voditeljski pari, pričevalski pari, povečale so se prijave na seminarje …
Duhovno okrepljeni, povezani v molitveni verigi in z optimističnimi načrti za naprej smo se na koncu ob prijetnem druženju okrepili še s telesno hrano in se v precej pozni večerni uri razšli.
Sedaj pa še beseda udeležencem:
Kot oaza miru sredi vsakdanjega kaosa
Že večkrat sva se strinjala, da je vsako srečanje DiŽevih parov/družin kot oaza miru sredi vsakdanjega kaosa. Tukaj si lahko res ti – iskren, z vsemi svojimi napakami in močno voljo prinašati Boga v odnose.
Ob vsakem takem srečanju se umiriva, napolniva baterije in greva z novimi močmi naprej. Ko deluješ na svojem področju, se včasih zdi vse tako brezupno.
In potem prideš v skupnost, kjer te zgodbe in mnenja drugih obogatijo, kjer te Božja Beseda in pogledi drugih nanjo dvignejo in po takšnih srečanjih kar komaj čakaš, da se vrneš “na bojišče”. 🙂
Bilo je, kot vedno, domače, bogato, pristno, koristno! Hvala!
Mojca in Stojan Lapajne
Na srečanju sem se počutila, kot da bi prišla domov
Bilo je domače, srčno, preprosto, prežeto z Duhom, ki deluje in nas podpora na vseh življenjskih poteh. Začutila sem, kako potrebujem, potrebujemo to povezanost v skupnosti.
Začutila pa sem tudi, da prav me žene potrebujemo povezanost med seboj. Koliko lepega smo si podelile iz naših življenj, delovanj, stisk. Tudi če se prej še nismo poznale, ali pa se pogovarjale 1:1, je bilo na srečanju, kot da smo prijateljice in sestre v Kristusu in zato povezane.
Suzana Javeršek
Bogu hvala za dar tega občestva!
Hvala za tako lep sprejem, prisrčne objeme in nasmehe! Čudovito je, ko se lahko ob lepi glasbi, Božji besedi in iskreni besedi prijateljev prepustiš in izročiš Bogu vse opravljeno delo preteklega leta, pa tudi neuspele načrte in želje, svojo ranljivost, navidezno ponižnost, … in se združiš pri skupnem obedu. In na koncu vse to povežeš v trdno, molitveno verigo.
Katarina in David Ipavec
Foto: arhiv DiŽ, Matjaž Maležič
