Na zadnjo marčevsko soboto se nas je v Mengšu zbralo okrog 40 parov – pričevalcev Družine in Življenja ter voditeljev programov pri zavodu Iskreni.
Sodelovanje v projektu
V okviru projekta »Za odnose, ki gradijo družbo – profesionalizacija organizacij Družina in Življenje ter Iskreni«, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo, smo se odločili, da v dveh letih pripravimo 4 skupna usposabljanja za prostovoljce obeh organizacij. Z namenom, da ob pridobivanju novih znanj in druženju prepoznamo tudi morebitna druga področja, kjer bi naše sodelovanje lahko okrepili in drug drugemu pomagali pri uresničevanju poslanstva obeh organizacij.
Ali veš, kje je WC?
Tokratno skupno usposabljanje je bilo posvečeno javnemu nastopanju, o katerem nam je nekaj ključnih izhodišč in nasvetov podal komunikacijski trener Tomaž Ovsenik. Razmišljali smo o pomenu strukture, ki daje udeležencem varnost. Ta vključuje osnovne, na videz morda banalne informacije o tem, kako bo neko srečanje, pričevanje, delavnica … potekalo. Koliko časa bo trajalo, kdaj bodo odmori, kje lahko udeleženci parkirajo in kje najdejo toaletne prostore. Skrb za dobro počutje udeležencev osnovni predpogoj za odprtost za učenje.
Ali vemo, kakšen je namen in cilj?
Pričevalci smo zastrigli z ušesi, ko nas je Tomaž vprašal, ali ob potrditvi posameznega pričevanja vedno vemo, kakšen je namen in cilj posameznega pričevanja. Čeprav velikokrat rečemo, da spremembe v srcih udeležencih niso vedno merljive in vidne navzven, je vseeno dobro imeti pred očmi, kaj je tisti naslednji korak k spremembi, h kateremu želimo udeležence povabiti in na kakšen način lahko to naredimo.
Recimo tako, da na pričevanja vedno vzamemo s seboj revije in zloženke. Marsikdo je prav zaradi revije, ki je morda več mesecev ležala nekje na polici, v danem trenutku imel v roki konkretno idejo, na kateri seminar se lahko prijavi ali kam se lahko obrne za vključitev v zakonsko skupino. Ali pa se je prijavil na prejemanje e-novic in naletel na članek ali povabilo, ki ga je nagovorilo.
Tomaž nas je kar konkretno povabil iz cone udobja, ko nas je razdelil v pare in nas povabil k različnim vajam, recimo k pripovedovanju pravljice z glasom, ki ga sicer ne uporabljamo. Celotno usposabljanje je potekalo v res sproščenem in prijateljskem vzdušju, kar se je še posebej pokazalo v odmorih, ki so bili čisto prekratki za klepet, pa tudi za spoznavanje in deljenje življenjskih preizkušenj.
Povabite naše pričevalce!
Sicer pa smo v Družini in Življenju v zadnjih letih v svoje vrste povabili kar nekaj novih pričevalskih parov. Knjižico z njihovimi predstavitvami smo v začetku februarja, pred začetkom postnega časa, poslali na vse slovenske župnije. 👉 Zato vabilo vsem duhovnikom, pa tudi laikom, ki sooblikujete življenje župnije: povabite naše pričevalske pare na svoje župnije, z veseljem se bomo odzvali vašemu vabilu. 📧 Obrnite se na Marjeto Bec.
Foto: arhiv DiŽ
