Trinajst mož se je v sobotnem dopoldnevu zbralo v Novem mestu na začetku dolge poti. Pred začetkom nas je pozdravil Dani Siter in nam zaželel blagoslova na poti.
Pred nami je bilo kakih 100 km poti po divjini gozdov in okoli 3000 m vzponov. V Žužemberku smo bili že vsi tesni prijatelji.
V središču je bil Bog
Pot, na kateri je bil v središču Bog, je in še bo zaznamovala naše odnose z Njim, z ženo, z otroki, z bližnjimi, … Konkretna izkušnja Boga v razmerah blizu skrajnih meja naših zmogljivosti nas je postavila na pravo mesto v odnosu do Boga in bližnjih.
Na poti je bilo veliko osebnega razmisleka in novih spoznanj, ki jih bomo vsi skupaj uporabili za ‘gradnjo odnosov za katere je vredno živeti in jih prenašati naprej’ – kot pravimo v Družini in Življenju.
Brat Luka Modic, hvala za izvrstno duhovno (in duhovito) spremljanje, za vse vpoglede, ki si jih je izkopal iz življenja kralja Davida, obeh Janezov – Krstnika in učenca, ki ga je Gospod ljubil (prim. Jn 21,7), za darovane svete maše, za zgled vzdržljivega in na-vse-pripravljenega duhovnika.
Povezani v medsebojnem tovarištvu
Tale 5-dnevni odmik za moške v divjini nas je za vedno povezal. Ko se srečamo, se gotovo objamemo in se spomnimo naših skupnih doživetij po Gorjancih, obrobju Bele Krajine in Kočevskih gozdov, naših moških pogovorov in podelitev izkušenj.
Imamo skupno izkušnjo premagovanja poti, ki ni bila lahka, včasih smo stopali blizu meja naših zmogljivosti. Kakšne kilometre smo premagovali na molitveni “pogon”. Mnogo vzponov in padcev, vsemogoče vremenske izzive – naliv in vročino, negotovost, odpovedovanje. Tudi žulje, boleče mišice in ramena. To je življenje.
Takole so povedali možje po odmiku
- Zdaj, ko se telo in misli umirjajo, šele vidim kakšni premiki so bili storjeni. Poleg tega, da smo imeli vsak dan preizkušnje, včasih bolj, včasih manj zahtevne, je bil z nami Jezus. (Jože)
- Sedaj, ko gledam nazaj na teh 5 dni, vidim, da je to tisto, kar sem že dolgo pogrešal, pa sploh nisem vedel, da to res rabim. Vsi so me spraševali, če sem zmatran, ampak učinek je ravno nasproten. Tako poln duhovne in telesne moči že dolgo nisem bil! (Primož)
- Ko pomislim, kako zelo težko se mi je bilo ločiti od vseh obveznosti in projektov, da bi šel na ta odmik, se zavedam, da mora to – da človek “porine” čez upor, ki se pojavlja pred odločitvami in nalogami – postati načelo mojega delovanja tudi v prihodnje. Če ne bi “porinil” skozi, se vdal in ne šel na odmik, bi zamudil neizmerno veliko. V bistvu bi zamudil eno najlepših doživetij mojega življenja. (Benjamin)
BOJEVNIK- Božja odvisnost je energija, volja, napor in kolegialnost (B – Božja O – odvisnost J- je E- energija V-volja N – napor I – in K – kolegialnost). Vse to smo imeli na odmiku za moške. Na prvo mesto smo dali Boga-duhovna rast, energijo smo črpali iz narave in hrane, voljo smo dobili ob mislih na žene, družino in najbližje, napor smo premagovali z molitvijo in tudi šalami, kolegialnost smo pokazali, ko je bilo komu najtežje. Spoznal sem, da moramo moški dati nekaj od sebe-fizično in potem se tudi duhovno bolj odpremo navzven. Občutek, da zmoremo to, je res dober in priporočam vsem možem! (Marjan)
- Zahvala Alešu in Luku, ki sta se vsak na svoj način izvrstno potrudila, da se nam je ta pohod zapisal kot eno globoko fizično in duhovno doživetje. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste bili odlična družba, prijetni sogovorniki in vedno pripravljeni na pomoč na naši skupni poti. (Slavko)
- Vsak od vas mi je bil zgled nesebičnega tovarištva, zdržljivosti, optimizma, predvsem pa globoke osebne vere. Zanimivo! Ne vem kdaj sem imel nazadnje solzne oči, vendar, ko sem takoj po vrnitvi domov ženi razlagal o svojih doživetjih na odmiku, sem moral kar nekajkrat prenehati, ker se mi je glas prelomil od ganjenosti. (Franci)
- Štiri ure hitre hoje v nalivu, a nobenega pritoževanja. Vsi, še dan prej tujci, danes tovariši. Edini kratki postanki pa molitve. V skupnih težkih trenutkih me je za vedno presunilo neverjetno tovarištvo in nesebična pomoč. Ni težko drugemu pomagati, mu nositi nahrbtnik, prilagoditi korak. Teh 5 dni ne bom pozabil, predvsem zaradi lepega in vere, ki me je napolnila. (Boris)
- Žena je danes prebrala zadnje pismo z odmika in tudi njen odziv na odmik je zelo pozitiven, kar mi veliko pomeni 🙂 Vsekakor v meni kar vre in ni še minil dan, da ne bi komu podelil svojega spoznanja z odmika. (Marjan)
- Verjetno smo vsi spoznali, kako nekaj temeljnega za moškega je taka stvar. Upam, da boste raznesli glas do “sobojevnikov na fronti”, da take reči obstajajo in se jih splača “preborbat”. Hvala vsem in vsakemu od vas, da ste me sprejeli medse, čeprav sem drugače poročen. Ostanite možje po Božjem srcu! (Luka)
Foto: Primož Halas, Slavko Štern, Marjan Čater, Aleš Čerin