»Od moža ni nič«

Najprej se vam zelo zahvaljujem za vašo revijo, ki jo rada in redno prebiram, in hvala za vaše delo z zakonci in družinami. Na vas se obračam, ker sama ne vidim več rešitve.

Gre namreč za mojega moža, ki ga nikakor ne premaknem, da bi kaj naredil. Kako naj rečem – nič ni od njega. Zelo se trudim, ga spodbujam, mu prigovarjam. A karkoli naredim, ni v redu.

Mislim, da ni hvaležen za ves moj trud. Poročena sva že dolgo (23 let), skupaj hodiva v zakonsko skupino (vsaj to), a še tja sem ga morala skoraj zvleči. Ne vem, od kod ta apatija. Želim si, da bi malo mignil sam. Tako ali tako jaz naredim skoraj vse, podpiram tri vogale …

Ko sem v eni od prejšnjih reviji prebrala o tem, da mora moški biti trden, odločen, opora ženi, mi je šlo na jok. Zelo si želim, da bi to postal, tudi kakšen članek sem mu podtaknila, da bi ga prebral. Kadar mu začnem govoriti o tem, samo utihne. Še kregati se mu ne ljubi. Ne vem več, kaj naj še naredim!

Suzana

Draga Suzana!

Hvala vam za vaše pričevanje. Zagotovo bi ga (vsaj delno) podpisalo veliko žena, ki se občasno ali zelo pogosto znajdemo v podobnih situacijah. Zelo pogumni ste, čuteči in hrepenite po boljšem odnosu z možem. In prav je tako. Pravite, da se trudite, ga spodbujate, mu prigovarjate, vse naredite … pa vendar se mož ne spremeni. V naši reviji ste prebrali, kakšen bi naj bil mož, tisti ”ta pravi”, trden, odločen …

Kaj pa žena? Kakšna mora biti?

Veliko je v zadnjih letih napisanega o lepoti zakonskega življenja in o tem, kako se živi zakonsko življenje. Ženske, ki smo bolj čustvena bitja kot naši možje, tudi več beremo, premišljujemo, se pogovarjamo in smo posledično polne teorije, ki je ne znamo prenesti v prakso. V pretirani skrbi za moža in otroke vse postorimo, za vse vemo, kako mora biti, kaj mora kdo narediti, kakšen mora biti. Ob tem pa pogosto pozabimo vzgajati sebe v vlogi žene in matere.

Svetujem vam, da se nehati obremenjevati s tem, kakšen bi naj bil vaš mož, da bo dober in po vašem okusu. Začnite pri vzgoji sebe in se vsak dan znova vprašajte: ”Ali sem dovolj dobra žena svojemu možu?” Začnite z majhnimi koraki. Pohvalite pri možu katero od njegovih lepih lastnosti, pohvalite ga, ko bo kaj naredil (četudi se vam ne bo zdelo veliko). Potrjujte ga, mu povejte, kako zelo ga spoštujete.

Če v tem trenutku, ko se vam zdi, da nič ne naredi prav, ne najdete ničesar, kar bi pohvalili, se v spominu vrnite v leta, ko sta začela živeti skupaj in pohvalite kakšno dejanje iz tistega obdobja. Najpomembnejše pri vaši vlogi žene je, da molite za vašega moža in zase, da boste dobra žena.

Začnite pri vzgoji sebe in se vsak dan znova vprašajte: ”Ali sem dovolj dobra žena svojemu možu?”

Sta v zakonski skupini. Tudi gradiva, ki jih predelujete na srečanjih, so lahko vodilo. Predvsem ”nama podarjene trenutke”, to je delo zakoncev doma, lahko izkoristite za pogovor. Ampak tisti, ”ta pravi” pogovor. To pomeni, da je potrebno poslušati, ne samo govoriti.

Četudi mož od začetka ne bo veliko povedal (vsaj ne toliko kot vi in to, kar bi vi radi slišali), ga ne prekinjajte in bodite zadovoljni tudi z nekaj njegovimi besedami. Pravijo, da bi morale imeti ženske zadrgo na ustih, ali pa se ugrizniti v jezik, ali pa grgrati vodo, da bi lahko možje prišli do besede. Ja, takšne smo, kajne? Znamo pokomandirati, nergati, vse najbolje vemo …

Povabite moža na zmenek

Naj bo ta zmenek nekaj, kar bo njemu všeč in se ga bo z veseljem spominjal. Morda si skupaj ogledata kakšen film z zakonsko tematiko (predlagam film Vojna soba ali Varno pred ognjem). Prisedite k njemu, ko gleda nogometno tekmo, in jo glejte z njim. Bodite nasmejani, ko pride domov. Vprašajte ga, kako je, kako je bilo v službi – in ga poslušajte, ko bo pripovedoval.

Vzemite si čas zanj, za vaju. To naj bo čas, ko ne boste ničesar drugega počeli. Priporočam branje knjig 5 jezikov ljubezni, Ljubezen in spoštovanje in Poroči se in bodi podrejena. Prebrano poskusite prenesti v prakso. Začnite govoriti jezik ljubezni vašega moža in začnite vašega moža spoštovati. V Svetem pismu pravi apostol Pavel: ”Zato naj tudi vsak med vami tako ljubi svojo ženo kakor sebe, žena pa naj spoštuje moža.” (Efežanom 5,33)

Bodite skromni, naj ne bodo želje in pričakovanja prevelika, takšna, ki jih ni moč uresničiti. Srečajta se v svoji realnosti.

Zagotovo bo od začetka težko, vendar ne obupajte. 23 let je dolga doba in človek se ”ukorenini” v svojih navadah, ki jih lahko le počasi spreminja. Pa se da, verjemite. Sama sem šla po tej poti osebne preobrazbe. In se splača. Najpomembnejše pa je to, da se bo ob vašem ”spreminjanju” spreminjal tudi mož. In ko bosta oba na tej poti spreminjanja, bosta lahko o tem odkrito spregovorila, si povedala, kje je bilo kaj narobe, kje je kdo od vaju drugega prizadel, prosila za odpuščanje in odpustila.

Vse, kar boste počeli, naj bo pristno

Če boste delali s ”figo v žepu” samo za to, da se bo mož spremenil, vam ne bo uspelo. Vaš cilj mora biti iskreno spreminjanje same sebe, to je umiranje vašim željam in potrebam ter dajati prednost željam in potrebam vašega moža. Bodite skromni, naj ne bodo želje in pričakovanja prevelika, takšna, ki jih ni moč uresničiti. Srečajta se v svoji realnosti.

Delo na odnosu je vsakodnevno. Ničesar ne moremo narediti enkrat za vselej in potem pričakovati, da tako ostane. Žal, treba se je vsak dan truditi, znova in znova in znova. Želim vam poguma, volje, prave mere ponižnosti in ljubezni, ki “vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane” (prim. 1 Korinčanom 13,7). Pri vseh vaših prizadevanjih pa naj vas spremljata Božji blagoslov in zagotovilo: “Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč.” (Filipljanom 4,13)

Članek je bil objavljen v reviji DiŽ, september 2018. Če bi se želeli naročiti na revijo, lahko to storite TUKAJ.

Foto: Unsplash