“Ne obstaja tako velika vsota denarja, da je ne bi mogel zapraviti, in tako nizka, da je ne bi mogel prihraniti.”
Četudi še tako želimo bežati od reka, da je denar sveta vladar, se razmišljanja vedno znova sklenejo pri njegovi pomembnosti. Dejstvo je, da je določena količina finančnih sredstev nujna za preživetje. Pomembnost ravnanja z denarjem pa to miselnost v družini še pomnoži. O njej smo se pogovarjali z Alešem Čerinom, ki je z ženo Marinko govornik na seminarju Najin odnos do denarja.
“Denar je sredstvo za lažjo izmenjavo dobrin. V denar smo vložili veliko stvari, ki jih prvotno ta ne predstavlja. Denar je moč, vpliv, zlo, hudič. Vse to je do neke mere res. Varnost dajeta na primer odnos z Bogom in odnos z ženo, a tudi kupček denarja. Zato, da s tabo v službi ne manipulirajo. Vodilni v službah vedo, koliko si odvisen od denarja, in znajo pritisniti na to tipko,” pravi Aleš.
Smo res lastniki denarja?
Prepričan je, da bi moral imeti moški vselej pripravljen nek rezervni fond denarja za nujne potrebe družine ne glede na prilive in odlive: “Ne obstaja tako velika vsota denarja, da je ne bi mogel zapraviti, in tako nizka, da je ne bi mogel prihraniti.”
Po njegovih izkušnjah z najrazličnejšimi sloji slovenskega ljudstva je veliko revščine tudi zaradi pomanjkanja discipline. “Tega nas ni nihče učil. Vedeti je treba: toliko imam, v okviru tega bom živel, ob tem da bom dal prvih 10 % za Boga oziroma neko karitativno dejavnost. Mi smo oskrbniki, ne lastniki denarja, telesa, vsega. Vse smo dobili,” razmišlja Čerin.
Kupujemo tisto, kar potrebujemo?
Prepričan je, da “ljudje ne potrebujemo toliko, kot mislimo, da potrebujemo, kaj šele če odstranimo tisto, kar nam vsili marketing.”
Za nakupe bi se torej morali odločati z več trezne presoje: “Dokler imaš v žepu evro, se moraš vselej vprašati, ali kupuješ to, kar potrebuješ, ali tisto, kar ti je bilo vsiljeno. Ko začneš to spravljati v prakso, vidiš, da ne potrebuješ toliko. In vidiš, da ni treba toliko časa in energije vlagati v svojo poslovno kariero. To pa seveda pomeni več možnosti za posvečanje drugim stvarem.”
“Poznam zakonca, ki imata štiri hiše. A ko kuhata kosilo, vstaneta ob petih zjutraj, da uporabita poceni električno energijo. Jesta pa ob enih. Zakaj že? Ob tem da imovine nimata komu predati …”
Podaljšajva svojo perspektivo
Seveda je pri vsaki družini in posamezniku položaj lahko vsaj za odtenek drugačen. Zapleteno ali včasih skoraj nemogoče je o rezervnem fondu govoriti pri osebah ali skupnostih, ki komaj povezujejo konec meseca z začetkom prihodnjega.
A ideje o osredotočanju na bistveno, preprosto, tudi po finančni plati, so vredne najmanj dobrega premisleka. Predvsem pa moramo imeti v mislih tudi perspektivo onkraj zemeljskega sveta.
“Veliko ljudi gleda le na en mesec, drugi do pokojnine, tretji do smrti. Perspektivo moramo podaljšati do večnosti. Kako se ukvarjamo s temi 70, 80 leti, kolikor smo na Zemlji. S premico, ki gre v neskončnost, v večnost, pa se malo ukvarjamo. Prestopiti moramo iz lastništva v oskrbništvo,” je prepričan Aleš Čerin.
💡 Želita v vajin zakon pripeljati več finančnega miru?
Ravnanje z denarjem je eden najpogostejših virov napetosti ali pa čudovita priložnost za grajenje zaupanja v zakonu. Če si želita poiskati zdravo ravnovesje med finančno varnostjo, preprostostjo in vero, vaju toplo vabimo na DiŽ-ev seminar Najin odnos do denarja.
INFO in PRIJAVA >Ne dovolita, da denar kroji vajine odnose – naučita se stopiti iz vloge lastnikov v vlogo modrih oskrbnikov!
Pogovarjal se je Lojze Grčman.
Prispevek je bil prvotno objavljen na portalu Aleteia.si
Foto: Envato
