Krstno potapljanje je v tistih časih pomenilo korenito očiščenje človeka, odstranitev madežev preteklosti in pripravo na prihod Božjega kraljestva. Jezus krsta ni potreboval. Krstiti se ni dal zaradi grehov, temveč v dokaz, da hoče biti v vsem enak ljudem. Ko je stopil v Jordanske vode, je prevzel nase odgovornost za grehe vseh ljudi in sprejel težko usodo, ki ga je odtlej čakala. (Svetopisemski vodnik, Ognjišče 1984)
Jezus pride k Janezu kot vsak drug spokornik v množici. Nato postane edinstveno ljubljen: nebesa se odprejo, iz njih se spusti Sveti Duh, Očetov glas pa mu reče, da je njegov ljubljeni Sin. Zakrament krsta tudi nam omogoča Jezusov odnos z očetom. Ni se nam treba spraševati, kdo smo ali dvomiti o smislu življenja. Če smo bili krščeni v Kristusa, nam Oče namenja besede, ki jih je izrekel Jezusu: Ti si moj ljubljeni sin. Ti si moja ljubljena hči. (Beseda med nami 1/2015)
Starši, ki so nas dali krstiti, so nam omogočili »vozno karto« z vsemi pravicami, ki nam na ladji življenja pripadajo kot ljudem in kristjanom. Ena od teh pravic je duhovna moč, ki jo daje krst. Druga pa je prostor pri Božji mizi. Otroci imajo pravico sedeti pri očetovi mizi. Od nas samih je odvisno, koliko se tega podarjenega sinovstva zavedamo, koliko ga znamo ceniti, se ga veseliti in deliti z drugimi.
Neka revna družina na Poljskem je prejela od svojih bogatih sorodnikov v Ameriki povabilo, naj se preseli k njim. Privolili so in sorodniki so jim plačali vožnjo na ladji. Vedoč, da bo potovanje dolgotrajno, so vzeli s seboj prepečenca, sira in suhega sadja. Ko je bil na ladji čas obeda, so se zbrali v svoji kabini in žvečili suho hrano. Sram jih je bilo, da bi drugi potniki videli, kako so revni. Zadnji dan pošlje oče sina v ladijsko obednico naj jim kupi kakšen priboljšek. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, ga je šel oče iskat. Našel ga je, kako se oblizuje pri obloženi mizi. »Kdo bo pa plačal,« se je razhudil nanj. »oče, povedali so mi, da je bila za vse nas za ves čas potovanja hrana plačana obenem z vozno karto.« (Beseda da besedo, Franc Cerar D.J.)
