Ni res, da smo vsi moški isti. Nekateri smo še hujši! Moja žena, na primer, ima takega nemogočega moža. Naj pojasnim. Ona si želi, da bi on bral njene misli. Seveda ne dobesedno vse misli, pač pa samo tiste, ki se nanašajo na njene želje in pričakovanja. Toda, groza, on je na tem področju pravi analfabet, totalno nepismen. Sploh ne dojame, da je vendar logično, da ženske pričakujejo, da bodo moški kar uganili njihove misli in jim izpolnili vse njihove želje. Poleg tega ne zna poslušati, in kar je še huje, razumeti preprostih navodil.
Zgodilo se je neke jeseni …
Ja, zgodilo se je neke jeseni, ko je žena pobrala še zadnje paprike z vrta in rekla možu: »Porabi papriko. Škoda, da zgnije!« Seveda ni dojel kompleksnosti teh navodil, skritih amandmajev in očitnih pripisov. Šlo je za to, da pregleda paprike, loči tiste bolj mehke od onih čvrstih, ki bodo zdržale še en teden, in iz onih prvih nekaj naredi. Ne, ljubi možek se je naslednjega jutra, potem ko je žena odšla v službo, zapodil v kuhinjo, pridno sekljal čebulo in rezal papriko, uporabil najboljše oljčno olje ter kup začimb in dišavnic, da je do enih popoldne pripravil užitno, celo okusno omako. Jasno, porabil je VSO papriko, omake pa je bilo toliko, kot da kuha za 3. armado generala Pattona!
Zvečer je žena začela iskati kakšno rezino paprike za prilogo k večerji …
»Kje pa je paprika?«
»V omaki. Saj si rekla, da je škoda, da zgnije.« 🙂
“Kaj je narobe?” – “Nič.”
Saj ne, da bi bil povsem nepozoren. Celo trudi se. Včasih opazi, da se je njen obraz pomračil kot nebo v Bohinju pred nevihto, pa jo vpraša, kaj je narobe. In ona odgovori: »Nič!«
Temu sledi njegova najslabša možna reakcija, ko reče: »Torej je vse v najlepšem redu«, in dela naprej, kar je pač delal. Uh, napaka epskih razsežnosti! Kajti, ko žena reče: »Nič!«, je to vseobsegajoč odgovor, ki zajema vse, razen tistega »nič«.
Nič ni nikoli samo nič in vedno nekaj je! Nič navadno pomeni, da ima žena občutek, kot da bi jo dušilo. Ta besedica, še posebno, če je izgovorjena s posebnim tonom in skozi stisnjene zobe, je največkrat znamenje za začetek prepira. Seveda je pomemben tudi čas, ki preteče od moževega zastavljenega vprašanja, kaj je narobe, do ženinega odgovora »nič«. Hitrost odgovora je obratno sorazmerna s tistim, kar še pride. Se pravi, hitreje, ko odgovori, hujša je katastrofa, ki sledi. Mož bi pa to ja moral vedeti!
Zato pozoren mož nikoli ne ignorira besede “nič”
Pogumno začne ogovarjati svojo ženo, jo spraševati po njenih občutkih, karkoli, samo da ji pokaže, da je z njo, da jo ima rad, da jo razume … Pa čeprav potem pride do prepira. V tolažbo, pri metu kovanca je vedno možnost, da je zgoraj ena ali druga stran, nekako pol na pol, pri tem, da bo mož kaj naredil narobe, pa je verjetnost 90 proti 10.
Saj veste, za vsako jezno žensko stoji moški, ki spet ne ve, kaj je naredil narobe. Verjetno se je začelo s tistim »nič«.
Bog je naredil moškega in žensko, da se dopolnjujeta. Sicer govorita vsak svoj jezik in se zato večkrat ne razumeta. Še en dokaz, da ima Bog smisel za humor.
Biti mož moje žene sploh ni tako težko
Nič hudega mi ni. Sprijaznil sem se s preprostim dejstvom, da žene pač ni mogoče razumeti. Govoriva vsak svoj jezik. Zato pa ima žena veliko večje težave, ker ima mene za moža. Iz meni neznanih razlogov me ima še vedno rada, vztraja z mano, mi stoji ob strani v vseh težavah, ki jih, resnici na ljubo, sploh ne bi imel, če se ne bi poročil z njo.
Ampak, je, kar je. In sploh ni slabo! Kljub vsem težavam in dogodivščinam, ki jih prinaša zakon, sem še vedno rad poročen. Pravzaprav si ne predstavljam, kako bi bilo, če bi bil samski. Čeprav nekateri menijo, da če bi bile ženske res tako dobre, bi bil Bog poročen. Ampak, to je že druga zgodba … 😉
Foto: Canva
Franci, hvala za odličen članek. Ubesedil si “nič”, ki je najpogostejši vzrok za prepir.
Franci, vse 4 palce gor :). Tole odlično opiše odnose.