Menjam ženo za mlajši model
Zadnjič sem izvedel za še en zakon, ki je šel po zlu. Poznali smo se še z duhovnih vaj za mladino. Stikov sicer nismo imeli, vedel pa sem, da sta se poročila nekaj let pozneje kot midva. Oba sta bila malo bolje situirana, izobražena. Pa si je on po dolgih letih zakona omislil mlajši model. Priznam, vsakič, ko izvem za kakšnega znanca, ki je ženo zamenjal za mlajši model, me malo pogreje.
Le kaj mu je bilo?
Kam so šla vsa tista leta mladinskega verouka, kam so izpuhteli ideali, za katere smo se skupaj zavzemali? Nenazadnje, kam je izginil blagoslov poročnega dne, kam zaobljuba »vse dni svojega življenja«? Kdaj je izginil Bog iz njunega zakona?
Dejstvo je, da samo mladinski verouk in cerkvena poroka še nista garancija srečnega zakona. Če v ozadju ni prave vsebine, vsakodnevnega truda in, ja, tudi molitve, potem je to samo lepa, a prazna embalaža. Truditi se morata oba. Če se trudi samo eden, se lahko pretrga, pa bo drugi še vedno lahko odšel.
Poročiti se je lahko, vztrajati v zakonu pa precej težje. Iz osebnih izkušenj lahko potrdim, da je zakonska skupina v veliko pomoč pri graditvi trdnega zakona.
Star in pika!
Podrobnosti ne poznam, ne vzroka, ne razloga in ne izgovora, zakaj je to storil. Ne smem obsojati. Me pa boli, ker sem mislil, da imata dober zakon. Poskusil sem se postaviti v njegovo kožo. Kaj ga je napeljalo na to? Razočaranje? Naveličanost? Če pogledam sebe, na pragu šestdesetih; stari revmatik z umetnimi kolki in trdo hrbtenico res nisem ne vem kakšna trofeja. Pa tudi če odmislim svoje zdravstvene tegobe in invalidnost, so tu še vedno leta.
Mogoče se zdi zabavno ali pa poživljajoče, če star moški dobi mlado žensko, ampak dejstvo je, da je dedec star in pika! Naj je še tako šarmanten, je star.
Če pri štiridesetih misliš, da si še vedno lep in šarmanten in sposoben kot kakšen James Bond, pa po petdesetem letu nisi nič drugega več kot star flancat. Nobena kremica, noben fitnes ne more časa zavrteti nazaj. Na zunaj si res lahko še oh in sploh, ampak neizbežno dejstvo je, da se telo stara in počasi peša.
Prvi ni bil zvest, a tebi pa bo?
Ne morem si predstavljati, kaj mlade ženske vidijo na starih dedcih. Mogoče debelo denarnico? Kaj taka mladenka misli, da je dobila? Ali nič ne pomisli, da je zaradi nje zapustil ženo? Mora biti pa res neumna; prvi ni bil zvest, a tebi pa bo?
Kaj je moškemu, da prevara svojo ženo in jo zapusti zaradi mlajše? Mogoče si drugo žensko naslika v idealnih barvah ali pa se mu kot taka prikazuje, ker je pač mlajši model. Ob tem pa pozablja, da je tudi njegova žena bila nekoč mlada in da je vsekakor imela neke zelo zaželene vrline, sicer se ne bi poročil z njo. Zakaj misli, da mu bo z drugo bolje? Potem je tu še vprašanje otrok, da o vesoljni žlahti sploh ne govorim.
Se sploh zaveda, kakšne posledice vse to potegne za sabo?
Če gledam iz svojega zornega kota, da bi se sedaj, na stara leta moral prilagajati novemu modelu – groza! Se učiti novih fint in se prilagajati drugim kapricam? Po tridesetih letih se končno dovolj privadiš ženi, otroci odhajajo, prihaja čas, da začneta spet na polno uživati v zakonu.
Zdaj naj bi pa menjal in se učil na novo? In dobil še eno taščo? Pa saj nisem nor! Mi je bila ena tašča povsem dovolj!
Žena pač ni avto, ki ga zamenjaš, kadar hočeš. Osebno mi še na misel ne pride, da bi zamenjal ženo. Še za avto mi je žal in ga zamenjam šele, ko je res v zadnjih zdihljajih. Mogoče je z ženo vse rutina, z novo in mlado pa je vse zanimivo. Ampak rutina pomeni tudi neko nezapletenost, domačnost, varnost. Poleg tega pa, kdo pravi, da si stara zakonca ne moreta popestriti življenja? Telo se sicer stara, domišljija pa ne. 😉
Foto: Canva
Zakonska supina (ali najina udeležba na srečanjih) nikoli ne pomaga sama po sebi. Edini, ki pomaga je Troedini Bog, pomaga pa toliko, kolikor mu dovolim. Midva sva člana zakonske skupine več kot 10 let in včasih mi na mojem kufru potrga pante… Zakonska skupina je skupnost, kjer lahko povem tole, kar si povedal tukaj, pa mi nihče ne pametuje, če za mnenje ne vprašam in ga nočem. Potem morda kaj podobnega pove še kdo drug, pa vidim, da je v mojem polnem kufru še nekaj prostora… Lahko se zgodi, da pove kdo, kako se je iz podobne situacije izkopal in morda zaradi tega, na svojem polnem kufru najdem spodnjo zadrgo, za izpust odvečne količine vsebine…
Franci, hvala za odličen članek. Tudi sam sem tako razmišljal zadnje čase: “Spomnil me je na to, da se je porabništvo in naravnanost na “metanje stran” še uporabnih stvari močno zalezlo v naše življenje. Stvari skoraj ne popravljamo več. Podobno kot delamo s stvarmi, delamo tudi z ljudmi in medčloveškimi odnosi. Kot družba “stran-metanja” mnogokrat odvržemo tudi ljudi – otroke, še preden se rodijo. Da nas ne bremenijo s svojo odvečno prisotnostjo in zahtevnostjo in da ustrežemo “zelenim” pritiskom, da je ljudi (“virusov”) na planetu tako in tako preveč. Kmalu bomo metali stran še ostarele starše in druge “neuporabne” ljudi.”
Celoten članek: https://alescerin.substack.com/p/rojena-v-casih-ko-smo-popravili-in
Spoštovani,
Sem takšna, kot opisujete svojo ženo. Povem vam, zakaj je takšna. Preveč je utrujena. In to, da kar naprej vpije, je tudi navada. Ja res je, navada. Veste kaj. Zadnjič mi je mož povedal en stavek, ki me je prizemljil, enostavno mi je rekal. Ej, res nisi prijazen člove, res nisi prijazna….
Začela sem se spraševati, pomislila, sem, ja res je. Zelo mi je žal in resno sem se zamislila, spremenila se bom, dejansko se bom zavestno spremenila. Ker v svojem bistvu nisem neprijazna, samo prepogosto, ali pa kar naprej utrujena in ko pridem čez domača vrata mi enostavno popustijo zavore in se zderem na kogakoli, ki mi pride nasproti. In odločila sem se, da moram narediti nekaj drugače.
najprej malo veš spati, kakšno uro, 7-8 ur potrebujem, potem bo bolje. In potem bom tudi zavestno premislila vsakič, ko pridem domov, kako bom odreagirala. Ker enostavno nočem biti neprijazna mama in žena. Ker enostvano mi je veliko za družino.
Pogovorita se, mora je enako pri njej. Morda bo pomagalo. Pa držite pesti tudi zame, da bom postala prijazna mama in žena 🙂
Spoštovani Franci, hvala vam za podelitev o zvestobi med zakoncema tudi v starejsem obdobju. Se strinjam z vami, da si tudi na stara leta lahko zakonca popestrita zivljenje. Res, da je s starostjo več zdravstvenih tezav , se posebej ce se kronicnim tezavam iz preteklih let prikradejo nove in se prikrade odtujenost v zakonu.Vendar je tako kot ste napisal tukaj potrebna zazelena domišljija. Kaj ce jo nima noben od naju. Kje jo lahko dobiva? V zakonski skupini, v molitvi, še bolj , da se druziva z Gospodom vsak dan in se mu izročava, da bi znala zivet in se podat na pustolovščino z njim, ki bo v nama ustvarila domišljijo , da bova ohranila in rastla v ljubezni.Andreja
P.S. Pogovor?! Čemu? Če ko nekaj razlagam ali v nečem vidim problem in ji ni po volji dobim nazaj bodi tiho.
Za mlajši model ne. Zamenjal bi za nič. Ker nič se ne dere in te ne zmerja za vsako stvar, ki si jo po njeno naredil narobe ali je nisi naredil, pa bi jo moral.. Zakonska skupina v tem primeru ne pomaga. Prav tako ne pomaga zakonski svetovalec. Samo čaka, kaj bom jaz spremenil. Da bi pa kdaj poslušala kaj ji govorim, in nehala vpit name in na otroke takoj, ko nekdo na prvo žogo ni slišal, kaj je ona povedala, to pa pač ne.
Molitev pomaga glih toliko, da se me ne strpajo v norišnico zaradi nadiranja. ali raje recimo “psihičnega” nasilja. Pa dolgo ne bo več, ker ne morem več in imam tega pol kufer.