Maja Simončič: Moj brat Blaž je postal duhovnik

Sestra o odraščanju z letošnjim novomašnikom Blažem Frankom iz Šentjerneja.

Ob rojstvu svojega bratca sem jokala. Od sreče seveda. Kasneje sem zaradi njega jokala še kdaj – predvsem zaradi otroških traparij, ko sva si zaradi neumnosti (zdaj to vem) skakala v lase.

Predvsem pa sva se z Blažem veliko smejala. Pa pogovarjala. Raziskovala. In delala – slednje je bilo stalnica v naši družini. Čedalje bolj razumem, kako pomembno je pridobivati delavne navade že od malih nog, ne glede na to kam nas kasneje zanese življenjska pot.

Blaž je delaven, brez dvoma. Če marsikdo misli, koliko darov mu je podarjenih, se vsekakor ne moti, vem pa tudi, da se je za mnoga znanja in dosežke tudi zelo potrudil. Priznam, da me ne skrbi (preveč) zanj. Blaž vidi stvari, se znajde, zaviha rokave, organizira, vse dobro opravi.

Kako biti odličen stric?

Že leta so minila od najinih večernih pogovorov na pogradu, ko sem še jaz učila njega. Danes se od njega učim jaz. Pred kratkim me je spreletelo (kar je sicer ostalim verjetno že zdavnaj več kot očitno), da je moj bratec odrasel. Da pred mano stoji odrasel mož, ki ve, kaj si želi in za to tudi vse naredi.

A ni privilegij zares vedeti, kaj si želiš od življenja, kam želiš priti? Ko pogledam Blaža, ki se valja po tleh s svojimi tremi nečaki, kako jih zavija “v štrudelj” in jih dviguje do neba, še zmeraj vidim v njem navihanega bratca. Ko ga nečaki za trenutek pustijo do sape, Blaž pomije posodo in zlika kup perila.

Ne samo odličen stric, Blaž se zna tudi na najbolj praktičen način vključiti v vsakdan naše družine. Je pa res čedalje manjkrat tako. In popolnoma prav je to. Blaž je poslan v svet, med ljudi.

Podpiram njegovo odločitev, četudi je pogosto nisem razumela

Blaževo odločitev za duhovništvo podpiram od prvega dne. Je pa iskreno pogosto nisem razumela. Ob njegovi odločitvi sem se (na)učila, kako pomembno je izbirati poti, da je moje srce mirno. Lahko sem vznemirjena, me je zelo strah, sem v dvomih, kdaj tudi žalostna, in vendar se mi zdi tako zelo pomembno, da se znam in zmorem odločiti po svoji vesti, da storim nekaj ob čemer je moje srce mirno. Velikokrat te poti ne zmorem sama.

Hvala Bogu mi ni niti treba, ker imam ob sebi resnično čudovitega moža. Ter Svetega Duha, ki me vodi in bodri k pravim odločitvam v življenju. Vesela sem Blaževe odločitve za duhovništvo in zaupam, da bo na tej poti srečen.

Bog mu je dal mnoge talente …

Seveda se zavedam, da mu kot duhovniku ne bo vedno lepo. Nikomur od nas ni. Ni mi vseeno, da mu bodo naložena težka bremena. Vendar če mi uspe odriniti na stran svoje vsakodnevne neštete opravke in skrbi ter vsaj za trenutek zares prisluhniti Blažu, vem, kdaj zares zažari! Prav iskrice se mu prižgejo v očeh, ko se spustimo v kakšno teološko debato, govorimo o Cerkvi, delu v župniji, ko se srečuje z mnogimi ljudmi in ga navdahnejo njihove zgodbe… Takrat se ponovno zavem, da je Blaž resnično poklican za duhovnika in se je prav odločil.

Blaža imamo neizmerno radi vsi v naši družini. Spremljali ga bomo na njegovi poti, vsak po svojih zmožnostih. Bog mu je dal mnoge talente in ga dobro “opremil” za pot pred njim. Čutim, da lahko v teh milostnih dneh največ naredim za Blaža s tem, da se z njim iskreno veselim in tudi jaz zaupam v izpolnjevanje Njegove volje.

Blaž, rada te imam!

Avtorica: Maja Simončič

Foto: Facebook profil Blaža Franka