Če si na dieti, še ne pomeni, da ne smeš pregledovati jedilnega lista. In če si vegetarijanec, ni nič narobe, če pogledaš, kakšna je cena dunajskega zrezka. Znaš vsaj bolj ceniti tisto, kar si sam naročil! Nekako tako je tudi v (mojem) zakonu.
Moja žena ni popolna
Naj pojasnim. Moja žena ni popolna. Če bi bila, se prav gotovo ne bi poročila z mano. Namreč, moje napake tako »ven tolčejo«, da najin zakon sploh ni dolgočasen. Pa sedaj ne bi o svojih napakah, saj ne potrebujejo dodatne reklame. Govorim namreč o dieti in jedilnem listu. Ko si enkrat poročen, si na neke vrste doživljenjski dieti. Zaobljubil si se svoji ženi in pika! Nimaš več kaj gledati za drugimi ženskami! Jezus je rekel: »Kdor koli gleda žensko, da jo poželi, je v srcu že prešuštvoval z njo« (Matej 5, 28).
Ampak v enem primeru je dobro pogledati za ženo koga drugega – seveda brez poželenja, se razume! Kot vegetarijanec, ki pogleda ceno dunajskega zrezka – da veš in znaš ceniti, kaj imaš. Pravzaprav je to primer, ko ti sploh ni treba pogledati, ker je tako očiten, da ga ne moreš zgrešiti.
Kaj pa govoriš?
Že večkrat se mi je zgodilo, da sem opazil naslednjo situacijo: mož pripoveduje kakšno štorijo, žena pa ga nenehno prekinja in izpodbija vsako njegovo besedo: »Ne, ni bilo tako!«, »Nimaš pojma!«, »Kaj pa govoriš?« in podobno, kot da sta na sodišču v kakšnem filmu o ameriških odvetnikih. Mož naposled ponižno umolkne, njegov ego pa je zahojen v tla. Nesposoben mož in njegova popolna žena, ali kaj naj bi bilo to?
Vsakič, ko vidim podobno sceno, sem neskončno hvaležen svoji ženi, da ni takšna. Da me, kljub vsem mojim napakam, prenaša, spoštuje in ljubi. Kajti mož nekako pričakuje ženino spoštovanje. Zato me kar stisne, ko vidim, kaj nekatere žene počnejo svojim možem. Mislim, ali res tako slabo poznajo moško naravo?
Moški smo pripovedovalci zgodb …
Moški smo pripovedovalci zgodb, radi se pohvalimo, kakšno stvar tudi malce priredimo, da se bolje sliši, predvsem pa potrebujemo nekoga, ki nas bo poslušal, spoštoval in občudoval.
V davnini so se moški hvalili (in pretiravali) s številom ubitih sovražnikov, pa z vojnim plenom in osvojenimi kraji. Celo Stara zaveza postreže s tovrstno statistiko. Dandanes pa so ostale samo še »lovske« in »ribiške« zgodbe. Vendar moški ni prenehal biti pripovedovalec zgodb, pa tudi potrebe po spoštovanju ni izgubil.
… in lahko se najde “očarana poslušalka
Zato v primeru, ki sem ga prej opisal, obstaja ena zelo konkretna nevarnost. Emerson Eggerichs jo poimenuje »očarana poslušalka«, ko se pojavi neka druga ženska, ki je tega moža pripravljena poslušati; še več, ko se ji zdi ta mož zabaven, duhovit in ga začne občudovati. Mož potrebuje dvig ega, občudovalka pa je voljna to storiti zanj. Prevara se ponuja kar sama od sebe. Kaj sledi?
Kakorkoli že, naj je mož še tako neroden v svojem pripovedovanju, ni treba, da ga žena vpričo vseh zaničuje. S tem ne bo nič pridobila, še manj pa moža izboljšala. Ženska je po naravi tako ali tako bolj pronicljiva, iznajdljiva – bo že kaj potuhtala, kako spraviti moškega v red.
Sploh pa, pozoren mož bo občasno s pogledom preverjal ženo, ali odobrava njegovo pripoved, žena pa mu bo s privzdignjeno obrvjo sporočala, kadar bo klobasal prevelike neumnosti. Preprosto in diskretno. Končno tudi moškemu ni do tega, da bi iz sebe delal večjega norca kot sicer je.
