Morda bo kdo pripomnil, da je kolesarstvo z dopingom tako kontaminiran šport, da ga nima nobenega smisla spremljati, še manj pa komentirati samo dogajanje. Vendar, ne glede na to, kaj se (morda) dogaja v zakulisju, je na odprti sceni to boj mož na moža. In skozi spremljanje tega mi Bog lahko spregovori pravo resnico o meni samemu.
Ekipni šport za moško dušo?
Pred nekaj leti sem odkril povsem poseben ekipni šport: kolesarstvo. Na kolesarski dirki zmaga tisti, ki prvi prevozi cilj črto, zmagovalec ima ime in priimek. Vendar nihče ne more zmagati sam. Potrebuje ekipo, ki ga pripelje v položaj, da lahko pokaže ves svoj potencial in doseže dober rezultat.
Poznamo z mišično maso obdarjene »težke« sprinterje, ki so sposobni v zadnjih nekaj metrih okoli 200-kilometrske dirke razviti neverjetno hitrost, poznamo peresno lahke hribolazce, ki z lahkoto poganjajo svoje kolo v zelo strme klance. Poznamo kolesarje, ki zaradi prirojene vztrajnosti lahko dolgo diktirajo tempo in za seboj »vlečejo« druge kolesarje.
In poznamo kolesarje, ki so dobri v vseh prvinah tega športa, v nobeni pa posebej ne izstopajo. Ti v ekipi opravljajo morda najpomembnejše naloge, ki se zaradi potrebnih popravkov v taktiki ekipe, ki je potrebna glede na trenuten potek dirke, lahko tudi spreminjajo. Na koncu, po navadi, v cilju zelo zaostanejo za tistimi najboljšimi. Njihov uspeh je uspeh njihovega najboljšega.
Tako se tudi denarne nagrade, ki jih zbere ekipa na posamezni dirki, dajo v isti koš in si jih potem vsi člani ekipe razdelijo v enakih deležih. In nenazadnje, »kapetan«, ki ga člani ekipe, pripeljejo v ugoden položaj, mora na svoja pleča sprejeti vso odgovornost, da naredi vse, kar je v njegovi moči in s svojim rezultatom čim bolj nagradi garanje celotne ekipe.
Letošnji Tour de France
Letošnji Tour se je začel v Belgiji, kjer so vozili prvi dve etapi. Ob prihodu karavane v Francijo je v 3 . etapi zablestel domači adut. Julian Alaphilippe (ekipa Deceuninck-QuickStep ) je napadel na vzponu na Cote de Mutigny približno 16 kilometrov pred ciljem. Silovito je pospešil, glavnina pa ni odgovorila. V cilj je francoski junak prišel 26 sekund pred zasledovalci. Oblekel je tudi rumeno majico vodilnega na Touru.
“Zelo dobro sem se počutil, ko sem začutil priložnost, sem napadel. Rumena majica na Dirki po Franciji so bile moje sanje že od otroštva, zdaj jo imam. Poskušal jo bom čim dlje braniti, čeprav se s tem ne bom obremenjeval. Lahko rečem, da se letošnji Tour ne bi mogel začeti lepše, današnjega dne zagotovo ne bom nikoli pozabil,” je povedal v cilju.
Kaj mi ta izjava pove? Julian Alaphilippe ni neznan kolesar, je celo vodilni na svetovni kolesarski lestvici. Vendar ni tip kolesarja, ki bi ga lahko imeli za favorita na tritedenski dirki. Zmaguje predvsem enodnevne in krajše več etapne dirke. In tudi njegova ekipa za Tour ni bila sestavljena z namenom, da bi dobili celotno dirko. Osnovni cilj je bil kaka etapna zmaga in to jim je uspelo že v tej etapi. Lahko bi se zadovoljili s tem.
Sprejeti odgovornost
Za Alaphilippe pa se je s to etapo marsikaj spremenilo. Po moško je sprejel odgovornost, ki jo rumena majica predstavlja. Njegova ekipa ga je pripeljala do tega, da si jo je nadel, in sedaj je čutil odgovornost do sotekmovalcev. In hkrati to pomeni še več garanja tudi zanje. In skupaj so sprejeli izziv, ki se jim je ponudil.
Rumeno majico je Alaphilippe nosil dve etapi, nato jo je moral predati Italijanu Ciconeju. Zatem je sledila 8. etapa. Alaphilippe sicer ni zmagal te etape, vendar je podobno kot v 3. etapi napadel in zopet oblekel rumeno majico in jo v nadaljnjih etapah tudi uspešno branil.
Tisti, ki spremljajo kolesarstvo od blizu, so že začeli sklepati stave, koliko časa mu bo to še uspevalo. Nihče (razen njegovih tovarišev v ekipi) ni resno verjel vanj. Ekipa je garala in garala, ob koncu etap se je vedno izkazalo, da so enostavno prešibki, vendar se je Alaphilippe vseskozi odgovorno držal najhujših tekmecev in s tem nagrajeval delo članov ekipe.
Gospod pomagaj mi, da bi se ne zadovoljil z majhnimi uspehi, ampak bi znal pogumno sprejemati izzive, ki mi jih ponudiš.
“Ura resnice” zame?
Alaphilippe je zdržal vse do 13. etape, ko so mu vsi napovedali dokončen zlom. Na vrsti je bil kronometer, ki se v kolesarskem žargonu imenuje »ura resnice«. Taka etapa je sicer krajša, vendar jo mora vsak tekmovalec prevoziti popolnoma sam (kolesarji štartajo v časovnih intervalih podobno kot pri smučanju). Tudi ta disciplina zahteva poseben tip kolesarja in Alaphilippe do tokrat še ni zmagal nobenega kronometra.
Ampak ura resnice lahko pokaže to, da mož lahko gre tudi preko samega sebe in uspe. Če le tvega! In Alaphilippe ni samo obranil rumene majice, ampak je to etapo celo zmagal in še povečal skupno vodstvo.
»Bratrancu sem danes zjutraj rekel, da bom naredil nekaj izjemnega, toda nisem imel v mislih etapne zmage, predvsem ne v družbi tako dobrih kolesarjev. Prvi del trase mi je res ustrezal, presenetil pa sem se v drugem delu. Šel sem čez vse meje, do tega so mi pomagali gledalci. Na cesti sem pustil vse. V spremljevalnem vozilu so vsi jokali. Samozavest, moja forma, moštveni kolegi. Resda nimamo moštva za dirkanje na skupno uvrstitev, a vozimo res napadalno, dirkamo za zmage.«
Je povedal Alaphilippe, ki je postal prvi francoski zmagovalec kronometra na Dirki po Franciji po Jackyju Durandu leta 1992, in dal vedeti, da se ne bo kar odpovedal rumeni majici, četudi nima tako kot nekatere druge ekipe okoli sebe gorskega vlakca. In uspel je ohraniti svojo prednost tudi preko pirenejskih klancev, v Alpe pa je prišel že zelo utrujen, vendar ni popustil.
Gospod, čutim, da se moram bolj prepustiti vsemu, s čimer me spodbujaš, in bolj tvegati. Daj, da bom lahko verjel, da ob vsem tem lahko uspem, čeprav bi za to moral »preko samega sebe«.
Moška osredotočenost
Za pravega moža je pomembno, da ostaja osredotočen na svoj cilj in se ne pusti zapeljati ali izzvati za nepomembne stvari. Žal je Alaphilippe naredil prav to napako v 15. etapi, ko je Francoz Pinot napadel 6 km pred ciljem. Pinot v tistem trenutku ni bil nevaren za skupno vodstvo in Alaphilippe bi samo moral ostati v skupinici s tistimi, ki so mu bili zares nevarni. Pa se je pognal za Pinotom in porabil preveč moči. Na koncu je zelo trpel, prehiteli so ga vsi njegovi največji tekmeci. Ohranil je sicer rumeno majico, vendar izgubil velik del svoje prednosti.
Gospod, pomagaj mi, da bom v vsakem trenutku ostal osredotočen na to, kar moram storiti in se vedno znal pravilno odločati: tudi takrat, ko bo potrebno odločitve delati na hitro in zgolj po občutku.
Moško priznati nemoč
Na vrsto sta prišli obe najtežji alpski etapi. 19. etapa Toura je postregla s pravo dramo. Kolumbijec Egan Bernal je najprej ob vzponu na 2.770 m visoki Col de l’Iseran strl Juliana Alaphilippa, nato pa je bila etapa zaradi toče in neprevozne ceste na spustu prekinjena. Tako je Bernal tudi oblekel rumeno majico. S strani Alaphilippa ni bilo nobenega opravičila zaradi »višje sile«, niti z besedico ni namignil, da bi lahko na spustu morda zaostanek spet nadoknadil, podobno, kot je to storil na etapi dan prej.
»Ne verjamem, da lahko spet oblečem rumeno majico. Premagal me je močnejši. Tako pač je,« je po etapi povedal za francosko televizijo. »Nimamo besed, kako ponosni smo na to, kar si naredil v zadnjih treh tednih,” pa so kolesarja pohvalili v njegovi ekipi Deceuninck-QuickStep.
Rumeno majico je nosil 14 etap od 21. »Brez sotekmovalcev bi se zlomil že veliko prej in bi zaostal 15 minut za vsemi. Zagrizel sem, saj nisem želel nobenega obžalovanja. Mislim, da sem lahko ponosen na svoj letošnji Tour. Zase osebno mislim, da se bo veliko spremenilo. Gre sicer samo za šport, a v takšnih trenutkih življenja moraš to čim bolje izkoristiti,« pa je dodal po sobotni predzadnji sobotni etapi. Na cilju v Parizu je v nedeljo dokončno slavil Kolumbijec Egan Bernal.
Gospod, pomagaj mi, da bom znal sprejemati tudi svoje pomanjkljivosti in poraze. Daj, da bom v življenju grizel in se trudil, da mi potem ne bo treba česa obžalovati. Če storim vse, kar moram, potem so tudi porazi, Gospod, le sredstvo, s katerimi me ti spreminjaš v še boljšega moža.
Pravi cilj
In posamezni porazi ne pomenijo končnega poraza. Z rezultati na Touru je Alaphilippe na točkovni lestvici svetovne kolesarske zveze še bolj utrdil svoj vodilni položaj.
Gospod, naj me posamezne etape (preizkušnje) ali dirke (zaporedje več preizkušenj) ne obremenijo ali naduto prevzamejo v taki meri, da bi na Tvoji lestvici lahko izgubil svoj končni cilj: večno življenje pri Tebi.
Avtor: Mirko Robba
Foto: Mirko Robba, Unsplash