Če bi v posameznem delovnem dnevu šteli, katere povedi izrečemo največkrat, bi zagotovo prišli do naslednjih: Nimam časa. Ne morem. Se mi mudi. Utrujen sem. Še to moram hitro narediti …
Vsak ima svoje dolžnosti: otroci, da hodijo v vrtec ali šolo, se učijo, opravljajo naloge, razvijajo talente; odrasli pa, da s svojim znanjem pomagamo vsaj malce izboljšati ta svet. Vse to je dobro.
Težava nastane, ko začnemo pretiravati
Za otroke pričakujemo, da imajo v šoli same petke in smo globoko razočarani, če nalogo opravijo „le“ dobro ali prav dobro. Že zelo majhni otroci obiskujejo kup dejavnosti samo zato, da ne bodo česa zamudili, da jim ne bo kaj manjkalo.
V službi opravimo mnogo dodatnega dela, da se bomo izkazali pri šefu. Ali pa si nalagamo delo, da si bomo zaradi večjega zaslužka končno tudi mi lahko privoščili kakšno takšno stvar, ki jo imajo že čisto vsi, pa čeprav nam ne pomeni nič.
Tako se nam vedno nekam mudi, hočemo vedno več in vedno boljše: v sebi pa čutimo jezo, nezadovoljstvo, nemir, osamljenost, žalost, odtujenost … Smo utrujeni.
Bog si ne želi, da tako živimo
Zato nam vedno znova poklanja darilo, ki pa ga resnici na ljubo vedno večkrat spregledamo ali ne izkoristimo. Pričujoča aktivnost naj otrokom odkrije, nas odrasle pa spomni, kaj si za naše življenje želi Bog.
Predpriprava: V škatlo naberemo naslednje predmete: srček (če nimamo nobenega doma, ga izrežemo iz papirja), žogo, piškote, staro igračko, blazino, daljnogled (lahko tudi sliko narave), križ ter knjigo. Nanje pa položimo še nakupovalno vrečko, telefon in sliko z doživetjem za otroke. Škatlo ovijemo v darilni papir, jo okrasimo s trakom ter na list papirja napišemo sporočilo: na notranji del „Počitnice“, na zunanji pa „Bog”.
Vsa družina se zbere za mizo. Na sredi je škatla, ovita v darilni papir. Otroke vprašajmo, ali jim je všeč, kadar se nam mudi in kadar moramo opraviti veliko stvari?
Pred nami je darilo
Najprej bomo prebrali sporočilo, ki je nanj pripeto. Tisti otrok/ci, ki že znajo brati, naj glasno preberejo, kaj piše na listku: Bog. Bog si tudi ne želi, da vseskozi hitimo, da ves čas samo delamo, se učimo. Zato nam daje to darilo. Otroci spet preberejo, kaj piše na notranji strani lista: počitnice.
Čudno, mar ne: izmed vseh stvari nam Bog poklanja počitek. Veste zakaj? Zato, da bi ugotovili, da je življenje vredno veliko več kot znanje, nakupovanje in vsakovrstna doživetja. Kako si pa Bog za nas želi, da izkoristimo počitek? Pred nami je veliko počitniških dni. O tem, kako jih lahko najbolje izkoristimo, je učil že Jezus (prim. evangelij: Marko 2,23-3,6). Sedaj bomo odprli to naše darilo in pogledali, ali je v njem za nas kaj uporabnega.
Iz škatle jemljemo posamezne predmete in ob njih pripovedujemo:
Pred Jezusovim prihodom na svet so ljudje zapoved počitka jemali zelo zares. Čisto nič niso delali: še ognja niso smeli prižgati in si na njem kaj skuhati. Če je kdo zbolel, mu niso pomagali.
- (telefon) Mi se danes v času počitka najraje usedemo pred računalnik, televizijo ali pa vzamemo v roke telefon. Takrat ne čutimo skrbi, imamo svoj mir. Ničesar okoli sebe ne slišimo, vidimo ali čutimo.
- (vrečka) Odidemo v trgovino, kjer si privoščimo stvari, za katere nas trgovci prepričujejo, da jih nujno potrebujemo za svojo srečo.
- (slika parka doživetij) Ali pa si privoščimo doživetja v raznih parkih, po katerih smo še tri dni vznemirjeni in utrujeni.
To je naš počitek.
Jezus nas uči drugače: počitek je namenjen temu, da se naše telo spočije, okrepi, napolni z novo voljo in močjo. Zato bomo te odvečne stvari (vrečko, telefon, sliko parka doživetij) dali stran.
Katere pa so tiste stvari, s pomočjo katerih bomo res napolnili naš prosti čas in se spočili? (Otroci jemljejo predmete iz škatle in jih odlagajo na mizo – da se na koncu vse vidi.)
Jezus želi, da med počitnicami …
- (Srce) Čim več časa preživimo v družini: se pogovarjamo, gremo na sprehod, opravimo kakšno delo skupaj.
- (žoga) Se igramo, družimo s prijatelji.
- (daljnogled ali slika narave) Odidemo v naravo in si ogledamo vse njene barve, prisluhnemo njenim zvokom.
- (zavitek piškotov) Obiščemo stare starše ali nekoga, ki je osamljen, oziroma bi mu prav prišla naša pomoč.
- (igračka) Naredimo dobro delo, tako da na primer pospravimo igrače, ki jih ne potrebujemo več, ter jih poklonimo nekomu, ki jih bo vesel.
- (blazina) Vzamemo si čas za počitek, crkljanje.
- (knjiga) Beremo knjige, tudi Sveto pismo.
- (križ) In še najpomembnejše: v vse dejavnosti povabimo Jezusa ter tudi med počitnicami molimo in hodimo k maši.
Pogovorimo se, kako si vsak izmed nas želi, da bi preživeli letošnje počitnice. Naredimo tudi preprost načrt (lahko izdelamo plakat), v katerega bomo vključili čim več zgoraj podanih predlogov.
Če bomo ta naš načrt uresničili, bomo začutili, kako nam Bog poklanja čudovito življenje že tukaj na Zemlji, jeseni pa se bomo polni novih idej in moči vrnili v vsakdanje obveznosti.
Foto: Robert in Manica Marolt, Unsplash
