Jezus je prišel, da bi imeli življenja ne strahu v obilju

»Ko je zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja.« (Matej 9,36)

Prepričan sem, da Dobri pastir Jezus vidi in ve, v kakšni situaciji smo mi danes. Pozna našo realnost. Pozna strahove, ki jih doživljamo tudi zaradi preteče nevarnosti koronavirusa.

Ne, ne mislim, da moramo slepo zaupati in nič narediti, da se moramo sprenevedati, češ, saj ni nič hudega in bo minilo. Ne, tega ne moremo in ne smemo narediti. Slepo zaupati in nič narediti ni po Božje. Tega Bog ne pričakuje od nas.

Ko nas je prvi papež, apostol Peter opozoril z besedami: »Hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl (1 Peter 5,8), je svojo misel nadaljeval z besedami: »Uprite se mu, trdni v veri. Saj veste, da prav takšno trpljenje prenašajo vaši bratje, ki so po svetu« (1 Peter 5,9).

Kako razumem besede apostola Petra? Tako, da se najprej zazrem v besede, ki jih je izrekel Jezus: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (Janez 14,6).

Bog (Jezus) je življenje in On daje življenje

Sam nimam zaslug za moje življenje (moj oče in mama nista hotela imeti takega otroka, kot sem jaz; za nameček jaz sploh nisem bil zaželjen). Zato je zame logično, da je vsaka minuta, vsak utrip mojega srca in vsak dih, dar od Boga. Moja naloga je le, da sem hvaležen in odgovoren za dar življenja.

Vendar pa naš in Božji nasprotnik hudič ne mara ne Boga in ne mene, ki sem ustvarjen po Božji podobi. Celo sovraži me, saj je ljubosumen na moje telo (to nas uči sveti Janez Pavel II.).

In ker ne mara mojega telesa, ne mara življenja, saj je življenje Božja kategorija. Hudič krade, kolje in uničuje, Jezus pa je prišel, da bi mi imeli življenje in ga imeli v obilju (Janez 10,10).

Vsi pa vemo, da to, kar se danes dogaja, ni življenje v obilju

Prej nasprotno. Lahko govorimo o »strahu v obilju«. In ko nas je strah, in vidimo, da stvari presegajo naše moči, je to trenutek, da najprej priznamo svojo nemoč. Kot je svojo nemoč priznal kralj Jozafat, ki so ga (njegovo ljudstvo) oblegali trije sovražni narodi, ki so se združili proti njemu.

Takole je molil: »Mi smo namreč nemočni pred to veliko množico, ki prihaja nad nas. Ne vemo, kaj naj storimo: vate so uprte naše oči« (2 Kroniška knjiga 20,12).

Tudi mi smo nemočni pred veliko množico virusov, ki prihaja nad nas. Tudi mi ne vemo natančno, kaj nam je storiti. Tudi mi lahko rečemo s kraljem Jozafatom: »Ne vemo, kaj naj storimo: vate so uprte naše oči!«

Na ta način priznamo, da je ta »Goljat« prevelik, da bi se mogli mi z njim boriti, priznamo svojo nemoč in v molitvi obrnemo svoje oči na Boga. To lahko storimo in smo dolžni storiti. Na nas je, da se odločimo, ali bomo to tudi storili ali ne.

Na nas je, da se odločimo …

… ali bomo upoštevali navodila, ki jih prejemamo, pa naj bo od Inštituta za javno zdravje, od Slovenske škofovske koference, ali od dobronamernih prijateljev.

Eno izmed navodil, ki jih zagotovo velja upoštevati, je navodilo, ki ga je zapisala naša prijateljica iz Malte, ki je medicinska sestra. Prosila je ljudi, naj se »samoizolirajo«, kar z drugimi besedami pomeni: naj se izogibajo zaprtih prostorov, kjer se zadržuje večje število ljudi, naj bolj kot kadarkoli doslej pazijo na higieno, naj razkužujejo roke, kljuke na vratih, naj zračijo stanovanja …

Sam sem se odločil, da bom odslej pil več vode, jedel več sadja (kivi, mandarine, jabolka, limone, ingver …, in užival vitamine in med.

Vsak drugi dan si z Vilmo pripraviva mešanico: nariban ingver, stisnjena limona in 3-5 žlic medu. Večkrat na dan vzameva žličko te zdravilne mešanice.

Sklenil sem tudi, da si bom večkrat na dan umival in razkuževal roke, da se bom ogibal prostorov, kjer se zadržujejo večje množice ljudi, da po nepotrebnem ne bom hodil v trgovino, niti na kakršnekoli množične prireditve (sicer so pa vse množične prireditve prepovedane in tudi odpovedane – tudi DiŽ-evi seminarji …).

Obenem sem se odločil, da bom več hodil v naravo, se izpostavljal soncu in svežemu zraku. Vabim vas, da se mi pri tem tudi vi pridružite.

Hkrati vas vabim, da se mi vsak dan pridružite tudi v molitvi in prebiranju Božje besede

Lahko se odločite za molitev rožnega venca, lahko pa molite tudi po svojih besedah. Sam molim nekako takole:

»Dobri Bog, vem, da si ti Stvarnik vsega stvarstva. Vem, da si ti tudi moj Stvarnik, da si me ustvaril iz ljubezni in vem, da je vsak trenutek, ki ga smem preživeti v tem telesu – v tem času in prostoru – tvoj dar.

Zahvaljujem se ti za dar življenja. Zahvaljujem se ti za vse darove, ki sem jih do sedaj prejel: za starše, za brate in sestre, za ženo, otroke in vnuke, za vse moje sorodnike, prijatelje in sodelavce, za moje sokrajane in sodržavljane.

Glej, Gospod, ti vidiš in veš, kaj doživljamo, saj si ti živi Bog, ki ne živiš v iluzijah, pač pa poznaš vsak trenutek in vsako situacijo, v kateri sem in v kateri so moji ljubljeni. Zato te v tem trenutku prosim zase in za vse, ki jih nosim v srcu – za vse moje ljubljene: za ženo, otroke, vnuke in druge sorodnike, za vse prijatelje, sodelavce in znance.

Prosim te, da jih ti dobri Gospod in Bog zavaruješ. Za naša življenja gre, in ti to veš. Zato nad vse nas kličem tvojo predragoceno kri, ki je bila za nas prelita na križu. Zavaruj nas, dragi Jezus, s svojo presveto krvjo. Daj, da se nas ne dotakne zlo, saj si ti zlo, bolezen in smrt premagal.

Ti si s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem dokazal svojo moč. Naj bo med nami in v nas slavljeno tvoje sveto ime, dragi Jezus Kristus, Sin živega Boga!

Ti nas vse napolni s svojim Svetim Duhom in nam po njem daj moči, da bomo obstali in ne bomo omagali, da se ne bomo pustili prestrašiti in ne bomo odpadli od tebe.

Zahvaljujem se ti, ker si ti zvesti Bog, ker ti nobena naša bolečina ni tuja. Dragi nebeški Oče, v imenu tvojega Sina Jezusa Kristusa nad vse nas kličem tvoj blagoslov.

Tudi tebe, devica Marija in vse angele in svetinike, še posebej tebe, sveti Jožef, prosim, da se nam pridružite v tem boju, in nam izprosite varstvo pred zlom, ki razsaja. Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu … Amen«.

Foto: Unsplash