Nihče ne pravi, da je lahko živeti v družini. Sedaj, ko sva starša dveh najstnikov, poslušava vsak dan, da sva iz prejšnjega stoletja in nič ne razumeva, da je sedaj vse drugače kot takrat, ko sva bila midva mlada.
Živimo obdobje, ki je podobno pripravi turške kave, ki je Primorci ne znamo: lahko je zavreti vodo, vendar pa sta za dobro skodelico turške kave potrebna čas in potrpežljivost; potreben je pravi odmerek kave.
Vsako jutro imam za vzgojo najstnikov samo eno prošnjo: “Ljubimec odpri moj razum in srce, da bi poslušala, razumela in nakloni mi majhne in preproste geste odpuščanja.”
Geste odpuščanja potrebujem za “samogovore” najinih najstnikov in jih obnavljam vsak dan, da utrjujem temelj, na katerem gradimo trden odnos v družini. Primorajo me, da presegam ošabnost, in nelagodnost ter se pobotam.
Popolna družina ne obstaja
Če družina ni navajena na odpuščanje, postaja vedno bolj bolna in se postopoma zruši. Ključ za naše družinsko življenje je iskrenost, ki pomeni hojo k Viru Resnice, ki zmore preoblikovati naše življenje.
Včeraj naju je Maja vprašala, kaj so najini “couple goals” in ali mi je Bojan že kdaj naredil “hickey”. Pa se spogledava in vprašava: “Maja, ali so “goals” cilji, za “hickey” pa ne veva kaj je!?”
In nama je razložila, oba z Valentinom sta. “Couple goals” se reče za par, ki se dobro “šteka” in imata veliko skupnih interesov in “the same view of life” (enak pogled na življenje). Hickey pa je “love bite” (ljubezenski ugriz). Pa spet nama ni bilo nič jasno. Tudi “hickey” sta nama razložila kaj je … in sedaj veva. 
Ampak “couple goals” nama je dal misliti in sva jih zvečer nekaj našla že v poročni zaobljubi, ki jo živiva. Kar nekaj “goalsov” je, ki jih lahko strnem v en stavek:
Cilji, ki bodo ohranjali svežino ljubezni med in v nama.
Lepo je imeti dva najstnika pri hiši, ker hočeš nočeš, naju budita, učita in vodita k samo-spraševanju o smislu življenja in odnosov v njem.
Foto: pixabay
