Dani: Dajem pobudo!

Najprej se želim zahvaliti Bogu, da je uslišal naše molitve. Morda res na nenavaden način, vendar jih je uslišal.

Kar naenkrat sva ostala doma

Vem, zdi se vam čudno, in se sprašujete, katere molitve in kako so bile uslišane? Zase in za naju z Vilmo vem, da sva dolgo molila, da bi nama Bog dal več časa za naju, za najin dom in za najino družino, da nama ne bi bilo treba vedno znova pakirati kovčke, se odpravljati od doma … In Bog naju je uslišal.

Kar naenkrat sva ostala doma. Pa ne le midva. Vsi smo ostali doma. Bili smo prisiljeni ostati doma, in to ne le zaradi odredb vlade, pač pa zaradi strahu pred okužbo. Priznam in verjetno nisem edini, da me je tale virus presenetil. Najprej mi je ugajalo, da sem bil lahko doma, da mi ni bilo treba na ta ali oni sestanek, na to ali ono srečanje, na ta ali oni seminar …

Tako mirno je bilo v začetku. Taka svoboda! Lahko sem kasneje vstajal, si po svoje razporedil dan, kaj postoril po hiši in okolici, pospravil to in ono, začel urejati vrt, potem pa so začele prihajati »obveznosti«. Konec »počitnic«, na vrsti je bilo »delo od doma«.

Pri nama je to delo specifično, verjamem pa, da je specifično tudi pri vas. Midva nimava več šoloobveznih otrok in nama je vsaj s tem prizaneseno, medtem ko mnoge med vami prav ta »specifika« močno zadeva in z vami sočustvujeva. Kljub omiljenim ukrepom nekatere stvari še ostajajo »omejene« na dom (gospodinjstvo), v javnosti (trgovina) še vedno nosimo maske, ni rokovanja in ne objemov (?) …

Ko pride napad nerganja!

V tej situaciji mi spet prav pride tisti pregovor: »Nihče ne more biti hkrati nesrečen in hvaležen.« Super kajne! Zakaj? Zato, ker upam, da nisem edini, ki se mora kdaj soočiti z napadom »nezadovoljstva in nerganja«, ker ni srečanj skupin – predvsem imam v mislih zakonske skupine, ni maš, ni športa, zaprta so gostišča, plavalni bazeni in savne, naj ne bi bilo obiskov prijateljev …

In ko zaslutim tak napad, me gornji pregovor usmeri v pozitivno – začnem se zahvaljevati za to, kar imam: topel dom, dobro ženo in otroke, vnuke, hrano, obleko, moderno tehnologijo (internet mi omogoča kontakte po celem svetu), knjige, kitaro …

Sreča(nja) nas bogati(jo)

In v duhu hvaležnosti Bogu za mnoge darove, ki nam jih daje, smo se DiŽevi zakonci – člani zakonskih skupin – začeli tudi v teh razmerah »srečevati«. Sicer gre za drugačna srečanja, kot smo jih bili vajeni doslej, pa vendar – srečanja so – Skype srečanja, Zoom konference ali še kako drugače.

Res se ne moremo objeti in ne moremo okušati slastnih dobrot gospodinj, ki so za vsako srečanje kaj pripravile, imamo pa druge ugodnosti: ni se nam treba preoblačiti, odpraviti zvečer od doma in se v temi kam voziti, pa se kljub temu vidimo, poslušamo drug drugega, se pogovarjamo in nasmejemo, skupaj molimo in celo kaj zapojemo, proučujemo gradiva … Kakšen privilegij je tale internet! Vsa hvala ti, o Bog!

Pa ne le Bogu, zahvala gre tudi vam, prizadevni voditeljski pari in tisti zakonci, ki ste se doslej že potrudili, da ste se »srečali«. Upam, da vam je uspelo, saj vsi ne obvladajo računalnika – nekateri celo tožijo, da so računalniško nepismeni.

Glejte, Božja previdnost – skoraj v vsaki družini je kdo, ki računalnik obvlada – vprašajte mlade. Kakšen dar, da lahko starejši s pomočjo ta-mladih premagujejo »računalniške ovire«! Saj ni greh priznati, da človek česa ne obvlada. Iz take potrebe lahko v družini nastane nova kvaliteta sobivanja in sožitja.

Osmislimo srečanja

Dovolite mi, da srečanje zakonske skupine, četudi preko interneta, osmislim. Gre za osnovno človekovo potrebo – potrebo po srečanju in druženju.

Človek je odnosno bitje – ustvarjen za odnose. V odnosih se uresničujemo in potrjujemo. Vsak odnos med dvema osebama je srečanje. In za povrh imamo v slovenskem jeziku »srečo«, da ima beseda srečanje isti koren kot sreča. Zato se moramo, če želimo biti srečni in zadovoljni, sreč(ev)ati. Moramo se drug drugemu zazreti v oči, iz katerih moremo razbrati, kako se drugi počuti, kaj nosi v sebi.

Potem pa je tu še »skupnostni« (družinski) vidik srečevanja. Vsi mi smo Božji ljubljeni otroci – člani velike Božje družine in Jezus je naš brat. Zanimivo, da o »družinskosti« prav danes govori papež Frančišek. Uči nas, kako pomembna je pripadnost družini in tudi pripadnost narodu – pripadnost prednikom, ki so na temelju svojih prednikov gradili to, kar danes imamo – gradili so našo domovino. Z drugimi besedami, gre za zgodovinski vidik skupnosti (družine, naroda) – zgodovinski vidik pripadnosti skupnosti.

Pri Družini in Življenju že imamo nekaj »zgodovine«. Za nami je 20 let dela – dvajset let gradnje odnosov. Mnogi ste z nami že dolgo časa in veste, kako so se spremenila in obogatila vaša življenja in vaši odnosi, ker ste pri nastajanju te skupnosti dejavno sodelovali (zakonske skupine, srečanja, pričevanja, članki, seminarji, duhovni tedni za družine …).

Hvaležen sem vam za mnoge spodbude, izrečene in zapisane besede, za vašo udeležbo na seminarjih in srečanjih, za objeme in stiske rok, za molitve in tudi za vaše prostovoljne darove. Zaradi vas in vaše zvestobe imamo danes, kar imamo. Zaradi vas in vaše pripadnosti smo v slovenskem prostoru prepoznavni in imamo vpliv na mnoge, s katerimi moremo deliti, kar sami prejemamo – DAJEMO NAPREJ! In ker dajemo naprej, se širi optimizem in pozitivno mišljenje, širi se zavedanje lepote poročenosti.

A veste, da za nas (člane DiŽa) danes papež Frančišek še posebej moli? Sam sem to »med vrsticami« razbral. Rekel je, da danes moli za umetnike – za vse tiste, ki znajo prepoznati lepoto in jo posredovati naprej. Zato smo vsi, ki nas povezuje DiŽ, UMETNIKI. Ne veste zakaj? Zato, ker si iz dneva v dan – iz srečanja v srečanje – prizadevamo in se učimo prepoznavati ter se Bogu zahvaljevati za LEPOTO POROČENOSTI. In prav v tem je naše poslanstvo: izkušati in širiti zavedanje o lepoti poročenosti. Aleluja!

Prav zaradi tega se vam, dragi zakonci, še enkrat iz srca zahvaljujem, da kljub natrpanim urnikom (sploh tam, kjer ste starši v  tem korona-času postali učitelji in profesorji) najdete čas za srečanje zakonske skupine.

Dajem pobudo!

Ne moremo mimo dejstva, da vsi mi potrebujemo redne spodbude bratov in sester v veri. Tudi midva z Vilmo. Ne morem vam povedati, kako vesel sem, ko mi kdo kaj napiše (mail, sms, ali komentar na FB ali messengerju …), ko kdo pove, da ga je to in to nagovorilo.

Prav zaradi tega DAJEM POBUDO, da se člani zakonskih skupin, ki to zmorete, kdaj srečate tudi na »neformalnem srečanju«, kjer ne obravnavate gradiva za zakonsko skupino.

Tako srečanje je lahko sproščen klepet, lahko je skupno branje Svetega pisma, lahko drug drugemu pripovedujete, kaj vas je v zadnjem času nagovorilo (recimo iz Svetega pisma, ali Besede med nami, ali iz kakšne druge knjige, spletnega seminarja, radijske ali TV oddaje, filma …), lahko drug drugemu zaupate svoje stiske in prosite za molitev.

Prav zaradi potreb je lahko tako srečanje molitveno srečanje. Dogovorite se, da boste na takem srečanju skupaj zmolili desetko, dve ali cel rožni venec za ta in ta namen. Tako srečanje lahko traja pol ure ali največ eno uro (nikakor pa ne sme trajati več kot uro in pol).

Lahko se dogovorite, da bo tako srečanje vodil nekdo iz skupine, ki ni voditeljski par. Za tako srečanje se lahko tisti, ki ste ga izmed sebe izbrali, pripravi, lahko pripravi kakšen tekst za skupno branje ali določi svetopisemski odlomek, ki ga skupaj preberete …

Nikakor pa ne sme tako srečanje postati »obvezno« – le kdor zmore. In naj bo ob uri, ko bi vas največ imelo čas – lahko je ura bolj pozna in lahko je konec tedna, ko naslednje jutro ni treba v službo.

Veselilo nas bo, če nam boste javili, kako ste uspeli to pobudo udejanjiti. Še posebej bomo veseli, če boste o takem srečanju napisali, kako ste se imeli, kaj ste delali, kako vas je srečanje spodbudilo za gradnjo in prepoznavanje lepote poročenosti.

Saj se spomnite tistega: »Poročiti se je lahko, ostati poročen je težje, ostati celo življenje srečno poročen, pa je prava umetnost«? Z Vilmo vsak dan moliva za vas, da bi bili uspešni pri razvijanju spretnosti prepoznavanja in širjenja te velike umetnosti.

Foto: Zajem računalniškega zaslona med ZOOM srečanjem zakonske skupine