Bova iskala izhode ali stopila skupaj?

Zakon je čudovita stvar. Ko se poročiva, sanjariva o skupni prihodnosti, ko sva vzhičena nad rojstvom otrok, ko napredujeva v službi in se veseliva uspehov drug drugega, o ja. Ampak tam nekje čez zadnja vrata se v zakon slej ko prej priplazi tudi rutina, razočaranja drug nad drugim, prepiri, stare rane, ki se ne zacelijo, in prastari vzorci, ki jih vlečeva še iz primarne družine.

Sabina Dogenik

Zakon je čudovita stvar. Ko se poročiva, sanjariva o skupni prihodnosti, ko sva vzhičena nad rojstvom otrok, ko napredujeva v službi in se veseliva uspehov drug drugega, o ja …

Ampak tam nekje čez zadnja vrata se v zakon slej ko prej priplazi tudi rutina

Pa razočaranja drug nad drugim, prepiri, stare rane, ki se ne zacelijo, in prastari vzorci, ki jih vlečeva še iz primarne družine … Včasih se zdi, da naju zasuje in se začneva izgubljati v megli naveličanosti in trčiva ob najine šibkosti in slabe navade.

Korona čas je na prav poseben način odprl tudi težave, pred katerimi sva morda prej bežala, jih prikrila z izleti, morda potovanji, službenimi obveznostmi, še razvažanje otrok na različne dejavnosti je bil prikladen izgovor, da sva se lahko skrila drug pred drugim.

Zdaj sva obtičala doma drug z drugim

In roko na srce, to ni lahko. Pa ne, da se v družinah ne bi imeli radi. Pa ne, da sva midva povsem zavožen primerek zakonskega življenja. Le skupna bližina naju je do konca razgalila drugega pred drugim in ko si do konca nag, ne moreš več skriti pomanjkljivosti, ki si jih morda prej spretno zavil v lep kos oblačila in zakril z ličilom.

Ko si drug pred drugim gol, se kot Adam in Eva vidiš v svoji resničnosti – najprej v tisti prelepi dragocenosti in ustvarjenosti, ki je popolnoma podobna Bogu. Morda sva v teh mesecih zmogla najti tudi nove povezanosti in se znova zagledati, kdo sva. Morda sva v teh mesecih imela kaj več časa za pogovor in si uspela povedati že dolgo zamolčane stiske.

Morda pa so ti meseci pomenili dodaten pritisk za naju in najin zakon

Doma vsi na kupu, iz enega kota stanovanja je v naš dom kukala učiteljica, na drugem je malček ravno pustil svoj dišeči kupček (oh, to odvajanje!), v tretjem je eden od naju prisostvoval sestanku na Zoomu, krompir v loncu je začel dobivati čudno rjavo podobo in zmanjkalo je rok še za službeni telefon, ki je zazvonil …

Pritisk, ki ga v zanimivih in težkih mesecih pandemije doživljamo zakonci in starši naju lahko pahne v željo, da bi samo malo lahko izklopila. Vsaj čisto malo pobegnila. Včasih si želiva, da bi šla lahko tudi stran drug od drugega. Saj ne, da se nimava rada, ampak ko komaj nosim sebe, težko prenašam še tvoje prastare »fore«, dragi moj …

In ni redko, da kateri od zakoncev res malo pobegne

Dokler je to na hitro ukradeni sprehod ali dolg popoldan v delavnici, je to še nekako sprejemljivo. Žal nekateri pobegnejo tudi v omamo, v objem koga drugega, ali se začnejo oddaljevati v ignoranco svojega sozakonca.

Vsako dejanje, lahko tudi povsem drobno, ko iščem temeljno zadovoljstvo zunaj zakonskega odnosa, je izhod. Je pobeg, ko prekinem stik s sozakoncem in padem v nevarno iluzijo, da bom večje zadovoljstvo našla drugje kot ob tej sitnobi, ki me pričaka vsak dan doma.

Toda žal je to le iluzija, morda trenutno olajšanje, ki pa ne reši moje lakote po povezanosti, ljubljenosti in dragocenosti, ki jo zakonci drug drugemu dajemo.

Zadnjič sem poklicala sodelavko, ki se mi je hitro oglasila. In zadaj ni bilo nobenega vrišča niti otroškega glasu. Čudno. Je mama petih otrok. In mi pove, da ji je mož tisti popoldan dal »prosto«, jo poslal v zgornje nadstropje, da se bo lahko odpočila in poklepetala s prijateljicami.

Drug drugega sta začutila, kaj potrebujeta in si omogočila tudi ure tišine, ki jih lahko vsak od njiju preživi na svoj način. To ni izhod. To je skrb drug za drugega.

Kadar pa drug pred drugim beživa, ker se več ne preneseva, je to čas, da se pogledava. Se gledava. Se poskušava začutiti, se drug ob drugem umiriti in si POVEDATI. Tudi težke stvari. Potrebujeva se. Povezana sva. Kadar pa sva se tako globoko ranila, da tudi tega več ne zmoreva, je morda čas za strokovno in/ali duhovno pomoč.

Toda – zakon ni nikoli izgubljen! Gospod verjame v naju, verjemiva tudi midva!

Kaj je najboljše pri DiŽ-u?

Na nedavnem praznovanju izjemnih 25 let delovanja Družine in Življenja smo imeli priložnost postaviti nekaj kratkih vprašanj udeležencem in jih povprašati, kaj jim pomeni DiŽ. Vzdušje na Brezjah je bilo prežeto z navdušenjem, hvaležnostjo in veseljem ob živi veri, živahni skupnosti ter medsebojni povezanosti. Prav to so izražali tudi odgovori zakoncev, družin in mladih animatorjev, ki so na različne načine del DiŽ-eve zgodbe. Kaj so povedali?
Uredništvo

Popoln dopust! Ali popolnoma pokvarjen?

Po naravi sem bolj črnoglede sorte, pravi pesimist. Zame je optimist zgolj človek, ki se še ne zaveda razsežnosti katastrofe, ki bo sledila. Tokrat nisem bil tako živčen pred dopustom in sem kar vohal, da bo šlo nekaj narobe. Življenje me je izučilo, da se mi še tako lepi načrti spakedrajo in dogodki zaidejo v povsem nepričakovane smeri. Ko sem po enem letu končno zbral pogum in si rezerviral toplice, je bilo skoraj logično, da ...
Franci Šinkar

Brez službe – blagoslov ali prekletstvo?

»Če delaš za preživetje, zakaj se potem ubijaš z delom?!« Ta stara misel je danes verjetno še bolj aktualna kot pred pol stoletja. Koliko je ljudi, ki v slabih pogojih in odnosih garajo za minimalno plačo, ker je delavca pač treba maksimalno izkoristiti. Tudi moja žena je bila ena tistih, ki se iz službe privlečejo zgarani in izmozgani. Gledal sem, kako si z delom naravnost uničuje svoje fizično in psihično zdravje ...
Franci Šinkar

Komentiraj

Revija DIŽ

V reviji bosta našla vsebine, ki vama bodo v pomoč pri rasti v vajinem odnosu, odnosu z bližnjimi ter pri vzgoji otrok.

Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.

Darilni bon

Seminar v obliki darilnega bona je izvrstno darilo za poroko, rojstni dan, obletnico poroke … ali pa za izkazovanje pozornosti in hvaležnosti.
Mnogo parov se tudi odloči podariti seminar zakoncema, ki sta v stiski in bi jima rada pomagala pri gradnji odnosa.