Boj med kulturo življenja in kulturo smrti

Ne slepomiši in ne zavija stvari v meglo. Njegova beseda je jasna, odločna, prepričljiva, zahtevna …. Pa vendar je bilo v njegovih besedah čutiti veliko ljubezni in nežnosti.

Najbolj me je nagovoril, ko je razlagal odlomek iz Svetega pisma, kjer piše, kako so nekoč farizeji Jezusa spraševali, če je možu dovoljeno iz katerega koli vzroka ženo odsloviti, pa jim je odgovoril: »Ali niste brali, da ju je Stvarnik na začetku ustvaril kot moža in ženo in rekel: Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje.« (Mt 19,4-6). Pa so farizeji vztrajali in Jezusu očitali, češ da je bil Mojzes bolj »velikodušen« in jim je to dovolil. Tedaj pa jim je Jezus odgovoril: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je Mojzes dovolil ločiti se od vaših žená, od začetka pa ni bilo tako« (Mt 19,6).

Na podlagi tega odlomka je svoje razmišljanje naprej razvijal Damir Stojić in je rekel: »Kaj bi pa vi danes Jezusa vprašali, če bi bil tukaj med vami? Kaj vas trenutno najbolj žuli? Bi ga vprašali, če se lahko dva moška ali dve ženski poročita? Seveda bi ga. Saj je to trenutno v Sloveniji velik problem. Kaj menite? Kaj bi vam Jezus odgovoril? Prepričan sem, da bi odločno rekel NE! In če bi vi še naprej vztrajali in ‘navijali’, češ da je to že po zakonu dovoljeno v Španiji, Franciji, Angliji, Kanadi, na Irskem …? Kaj bi vam tedaj odgovoril? Verjetno kaj podobnega, kot je tedaj odgovoril farizejem: »Me ne zanima. Dejstvo, da vi zlorabljate demokratične procese in spreminjate od samih začetkov veljavne naravne zakone, je vaš problem. Resnica je, da od začetka ni bilo tako.«

Damir Stojić je svoje razmišljanje podkrepil s trditvijo, da ga ne zanima, kaj delajo države skozi parlamentarno odločanje, da je zanj pomembno le, kaj si je zamislil Bog, ko je ustvaril človeka po svoji podobi – »moškega in žensko je ustvaril«, in kakšen je Božji načrt za človeka. Zase pravi, da se je odločil, da bo raje verjel Kristusu, kot hudiču, in da se zaveda, da hudiču nikakor ni všeč predana, svobodna, popolna in rodovitna ljubezen med možem in ženo. Hudič si namreč na vse načine prizadeva, da bi uničil to predano ljubezen med možem in ženo, zato napada zvesto in trajno ljubezen, ki je rodovitna in nesebična in prinaša življenje, napada družino … Damir Stojič je še poudaril, da je dobro vedeti, kdo je hudič, kdo je ta »morilec ljudi, v katerem ni resnice, saj govori laž, ker je lažnivec in oče laži« (Jn 8,44; tako torej o hudiču govori Jezus). Treba je vedeti, da nas hudič na vse načine zavaja, da se nenehno spreneveda, saj bi rad uničil Božje delo, preprečil možu in ženi, da bi uresničevala svoje temeljno poslanstvo, ki je v tem, da sta, po Božjem načrtu združena v spolnem dejanju, ikona – odsev – Boga. Odsev življenje podarjajočega občestva oseb. Hudičeva želja je, da bi bila zveza med možem in ženo le začasna (Saj poznamo tisto figo v žepu: »Če ne bo šlo, bova šla pa narazen.«), da bi naši odnosi ne bili trajni, pač bi bili skupaj le za »poizkusno dobo« 1, poizkusno dobo 2, 3, 4 …, da sploh ne bi bilo več zveze med možem in ženo, pač pa med možem in možem, ženo in ženo. Da bi bilo tako kar največ zvez sterilnih in zato iz njih ne bi izhajalo novo življenje, ki je sad trajne, popolne, svobodne in rodovitne ljubezni med možem in ženo …

Sam sem o vsem tem veliko prebiral in premišljeval, ko sem preučeval Teologijo telesa svetega Janeza Pavla II. Že tedaj mi je postalo jasno, da se danes v naši sredi bije boj med kulturo življenja in kulturo smrti. Gre za pravo duhovno vojno, v kateri sta sicer zmagovalec in poraženec že znana, vendar smo udeleženci te vojne tudi mi, ljudje. V Svetem pismu je zapisano: »Veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vesoljni svet, je bil vržen na zemljo, z njim vred pa so bili vrženi tudi njegovi angeli« (Raz 12,9). Še vedno ta zmaj zapeljuje vesoljni svet.

V bitki, ki zadeva naše referendumsko odločanje, uporablja razne taktike: laže nam v oči, ko po zagovornikih sporoča, da se ne bo s spremembo zakona za nikogar nič spremenilo. Kakšna predrznost! Pa saj imamo vendar odprte oči (Ali pa smo še vedno slepi in se damo pretentati leporečju?!)! Saj jasno vidimo in mnogi že na lastni koži občutijo, da spremembe bodo: ljudje bomo sodno preganjani in ogroženi na delovnih mestih, če ne bomo »tulili v isti rog«, če ne bomo delali v skladu z na novo uveljavljeno zakonodajo. Predvsem bo to veljalo za vzgojitelje in učitelje, ki bodo morali poučevati teorijo spola, ki bodo morali otrokom kljub svojemu drugačnemu prepričanju reči, naj si predstavljajo, da se poljubljajo z drugim, ki je istega spola, naj si sami izberejo svoj spol, naj se fantki oblačijo v oblačila deklic in obratno, češ, saj spol ni naravna kategorija, ki bi bila določena z rojstvom. Spol je vendar le socialna kategorija, ki jo lahko izbere vsak sam …. To bo veljalo tudi za matičarje, ki bodo morali poročati istospolne pare, ali pa sčasoma morda celo tri ali več istospolnih oseb hkrati … Ugovora vesti ne bo. Bo le sodni pregon in prenehanje delovnega razmerja.

Mi, ki mislimo, da mora družina tudi v bodoče ostati skupnost moškega in ženske in bomo na referendumu 20. decembra glasovali PROTI, lahko pričakujemo, da nas bodo zagovorniki sprememb v prihodnje z vseh strani še bolj etiketirali z raznimi nalepkami: homofob, nazadnjak, nestrpnež …. Na vsak način nas bodo hoteli prepričati, da je ta téma politična, da smo skrajno sebični, da smo celo proti Božjim zapovedim in smo tudi v Božjih očeh pomilovanja in obsodbe vredni, da smo zaradi lastnih interesov diskriminatorni do tistih, ki imajo pač od rojstva drugačna nagnjenja …, da je naš govor sovražen itn., itn… Nikakor pa ne bodo hoteli slišati, ko jim bomo poskušali povedati, da drugače mislečih NE SOVRAŽIMO, da NISMO PROTI NJIM, da celo ZAHTEVAMO, naj se njihova problematika v zvezi z bolniškim dopustom, z zavarovanjem po partnerju (v primeru, če eden od njiju izgubi službo) in podobno lahko dopolni znotraj Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS). Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih naj poskrbi in zavaruje pravice družine: očeta in mamo, otroke, starše, stare starše, vdove, sirote, tete, strice …!

Pod nobenim pogojem pa ne moremo in ne smemo pristati na posvajanje otrok v istospolne skupnosti, ki se nam z morebitnim sprejetjem novele zakona kmalu obeta, pa čeprav se v medijih, da bi nas prepričali, kako je otrokom tam lepo, nenehno pojavljajo slike dveh srečnih očkov z otrokom (Na primer Elton John in njegov partner …), slika gejevskega sina, ki mu je otroka rodila njegova mati in podobno …

Apostol Pavel pravi: »Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen« (1 Kor 13,13). Tem besedam nimamo kaj dodati, kajne. V moči te Ljubezni lahko le v srcu naredimo trden sklep, da bomo varovali družino, ki jo je Bog ustvaril, ko je ustvaril človeka po svoji podobi (»moškega in žensko je ustvaril«) in bomo zato 20. decembra šli na referendum in še koga povabili oziroma peljali s seboj.

Članek je bil prvotno objavljena na spletnem portalu www.casnik.si .