Barbar po srcu

,

V davnini, vrnimo se tisočletje ali dva nazaj, smo bili moški bojevniki. Primitivci, barbari, ampak bojevniki v pravem pomenu besede.

Poskušajte si predstavljati hordo barbarov, ki je sklenila zavzeti sovražno utrdbo, znamenje rimske države, kulture in omike. Načrtovali so strategijo, napadali, poskušali z različnimi taktikami, vse svoje moči so usmerili v osvojitev utrdbe.

Ko pa so je enkrat zavzeli in oplenili, je vse popustilo – nobene discipline več, samo še žretje in pijančevanje. In vrli bojevniki so bili spet samo primitivci in barbari.

Od tistih časov se je marsikaj spremenilo

Civilizacija je napredovala do svoje najvišje točka, ki jo živimo danes. Moški smo se navadili zavezovati kravate, uporabljati vilice in nož, kozmetike pa imamo na izbiro vsaj toliko kot ženske. Pa vendar smo, kljub zunanji odličnosti, v svojem srcu še vedno čisto navadni barbari. Način delovanja, naš »modus operandi« se v tisočletjih sploh ni spremenil!

Ko moški osvaja žensko, usmeri vse svoje moči in znanje v dosego cilja. Načrtuje strategijo, uporablja različne taktike, rože, darila, zmenke, kino, večerje ob svečah … Po poroki, ko je »trdnjava osvojena in oplenjena«, pa romantika opeša in shira, če ne prej, pa v nekaj letih.

In ljubi mož je vse bolj podoben zanemarjenemu in zavaljenemu barbaru, ki se mu nič več ne ljubi in samo še je in pije, žena pa se vse bolj nesrečna sprašuje, kaj se je zgodilo s princem njenih sanj.

Roko na srce, za nastalo situacijo smo krivi možje

Lahko se izgovarjamo na lenobo in barbarske prednike, a to ne pomaga. Dejstvo je, da smo možje hitro zadovoljni. Če žena ne najeda preveč, že mislimo, da je vse v redu. Pa ni!

Res je, da žene ne moreš nikoli do konca spoznati, ker je njena duša globoka kot ocean. Lahko pa ji vsaj poskusiš pokazati, da jo imaš rad. Žene to potrebujejo. Nenazadnje, zakaj si se že poročil z njo? Zaradi denarja, avta, hiše, službe, nogometa, piva, hrane? Ali pa si se poročil zato, ker si jo imel rad?

Kako pa ženi pokažeš, da jo imaš rad? To je pa že druga zgodba, ki diši po izkazovanju pozornosti. O tem pa naslednjič …

Foto: Unsplash

0 komentarjev

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja