Zakaj na gregorjevo naše otroke obdarujejo ptički?

Ko sem bila majhna, sem se vsako leto veselila gregorjevega. Vedela sem, da je to dan, ko se ženijo ptički. Ker smo jih pozimi vedno hranili, pa so nam otrokom po končani svatbi pustili dobrote. »Šajdezn«, je rekla moja mami.

Ko sva si z možem ustvarila svojo družino, sva odkrila kar precej razlik v načinu praznovanja različnih praznikov. Veliko sva se pogovarjala o pomenu posameznih (še posebej »večjih«) praznikov in sklepala kompromise, kaj opustila in kaj svojega dodala. Sva pa obdržala star slovenski običaj, ki ga je Župančič takole opisal v svoji pesnitvi Duma:

Na Gregorjevo — otec, še veš? — se ptički ženili so,
za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so;
midva preko ceste sva slušala … »Čuješ živ-živ?
To je ‘živio’ — zdaj starešina je mladi napil.«
In ko razleteli se svatje iz meje so z vriščem,
povlekel si me za rokav in mi rekel, naj iščem.

Pa — s čudom še v srcu in strahoma — v mejo iskat sem šel,
za ptiči in njihovim pirom paberkovat sem šel:
in glej, tam pod grmom, pod gabrovim — majhnih potic,
in sladkega vinca, rožičev, in fig, vseh slaščic.
»Pa ne bo jih nazaj več?« — »Ne, to so vse tebi pustili,
kar ti si jim trosil pozimi, so zdaj ti vrnili.«

Položimo v otroke skrb do narave

Zato v naši družini na gregorjevo začnemo misliti že zelo zgodaj – približno decembra oz. ko zapade prvi sneg in ugotovimo, da bodo ptice, ki pri nas prezimijo, potrebovale hrano. Na to me sedaj opozorijo že otroci sami – da je treba natrositi ptičkom. Saj potem upajo, da bodo ptički »poplačali« njihovo skrb z dobrotami, ki bodo ostale od njihovega ženitovanja.

Opazovanje ptic in stvarstva vnaša radost v zimski vsakdan

Otrokom (pa tudi nama z možem) že samo hranjenje ptic prinese veliko lepega. Ker jih hranimo kar na zunanji okenski polici, jih lahko od znotraj (s primerne razdalje) tudi zelo dobro opazujemo. Kupili smo si še kakšno knjigo o pticah in tako ugotovili, da se pri nas »pase« kar pisana druščina različnih vrst: siničke, poljski vrabci, plavčki, taščice (tiste s severa, seveda), brglezi, liščki so med najpogostejšimi. Tako spoznavamo različne vrste in tudi njihove značilnosti, oglašanje, obnašanje … Skupaj s psalmistom ugotavljamo: »GOSPOD, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji!« (Psalm 8,10)

Smo obdarjeni, ker smo ljubljeni

Ne le do narave in živali, tudi med seboj si izkažemo ljubezen in pozornost. »Ptički« nam običajno pustijo kakšne dobrote, ki jih moramo poiskati pod grmovjem ali na drevesih, če dežuje, pa prinesejo tudi na okensko polico ali balkon – preverjeno! In z iskanjem (še bolj pa s sladkanjem) imamo veliko veselja. Gregorjevo je star slovenski praznik zaljubljencev. To, da se imamo radi, pa si je treba izkazovati pogosto in konkretno. V zakonu in družini. Zato je tudi kakšen takšen praznik dober izgovor, da spregovorimo v jeziku ljubezni, ki ga naši otroci dobro razumejo: obdarovanje … saj so sami največji dar nam staršem!

 

Foto: Bonnie Kittel, Unsplash; Meta Halas

0 komentarjev

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja