trpljenje
Klic po smrti je v resnici krik po bližini
So trenutki, ko v studiu obmolkneš. Ne zato, ker bi zmanjkalo besed, ampak ker teža teme zahteva tišino. Gostiti p. Ivana Platovnjaka in se z njim pogovarjati o vsebini njegove nove knjige Prezrti čas je bila ena takšnih izkušenj. Priznam, v temo sva vstopila previdno. Bliža se referendum o evtanaziji in zavedal sem se pasti, da najin pogovor postane zgolj še eno politično soočenje argumentov.
A zgodilo se je nekaj povsem drugega ...
Svoje življenje daješ zame in mi pri tem ničesar ne očitaš
Nemoč se zažira v moje telo ... S poslednjimi močmi obrnem glavo, da bi s pogledom še enkrat zaobjela s turobnostjo napolnjen prostor. Takrat ga zagledam. Njega, povitega v povoje. Na kamniti podlagi, mrzli in trdi, počiva njegovo telo. Kdaj so te položili v moj grob, Gospod? Nisem vredna, da ležim ob tebi ... Zdi se, da kamen, neživ in trd, nežno nosi Njega, njegovo izmučeno telo. Kamen nima rok, mi pa jih imamo ...
Okrogla miza o evtanaziji: “Začetek in konec življenja je v Božjih rokah.” (AVDIO)
Smrt je tema, ki se ji najraje izognemo. Podobno tudi vprašanje trpljenja in bolečine. Pa vendar, se je o teh tako življenjskih in tako pomembnih temah danes še posebej treba veliko pogovarjati in ne zgolj površinsko.
