Štiri stvari, ki nam jih lahko dajo otroci

,

Povzetek Jezusovega otroštva, ko je bil položen v borne jasli, ko so mu stregli po življenju, ko je moral s starši bežati in ko se je kot najstnik izgubil, je sumljivo podoben povzetku današnjega otroštva.

Tudi danes otroke kmalu po rojstvu pošljemo v jasli, ki so boren, a praktično nujen nadomestek udobja in varnega zavetja doma. Že pred rojstvom mnogim nenačrtovanim otrokom grozi moderni »Herod«, ki ga je predvsem strah. Za izgubo položaja, kariere, službe. Strah, da bo potem, ko bo ta otrok prišel na svet, sveta za njega kaj manj in se bo moral odpovedati užitku, ugodju, udobju …

Strah, da ni pravi trenutek. Kdaj pa je?

Tudi danes mnogi otroci bežijo. Blagor tistim, ki bežijo s starši. Kruto, a vseeno bolje, kot da bežijo stran od staršev – za ekran, v slabo družbo, razne odvisnosti … In se izgubljajo. Kot Jezus? Ne, on ni bil izgubljen, bil je v Očetovi hiši. Večkrat smo bolj kot otroci izgubljeni predvsem starši. Kako naj pomagam svojemu otroku? Kje naj poiščemo Jezusa, se sprašujemo z Jožefom in Marijo. Ni nam treba daleč. Sveto pismo pravi, da Bog »… ni daleč od nikogar izmed nas« (Apd 17,27).

Ko se midva učiva od otrok

Imava šest otrok. Eden je že v nebesih, ostali so v oskrbo zaupani nama.

Trudiva se biti dovolj dobra starša, da jih bova opremila za ta in oni svet, a sva vendar večkrat v vlogi, ko se midva učiva od njih in ne oni od naju.

V času, ko se sprašujemo, kaj vse moramo dati našim otrokom, da jim omogočimo čim boljše življenje, smo pozabili, da bi se v resnici morali spraševati, kaj vse lahko otroci dajo nam. Meni.

1 Dajo mi lahko trenutke, ko ni pomembna storilnost. Pogled poln domišljije, ko kavč ni kos pohištva, s katerega je treba pospraviti kup perila, ampak trdnjava ali prebivališče groznega tigra ali kotiček za žgečkanje. Naučijo nas lahko, da pogledamo z druge strani. Da je cedilo za makarone lahko tudi čelada za viteza.

2 Naučijo me lahko, kako enostavno je pozabiti na prepire in zamere, ko se trije fantje v roku petnajstih minut najbolj zavzeto zaigrajo, nato najbolj divje stepejo in se po pihanju in kujanju vsak v svojem kotu skoraj v hipu pobotajo, ko eden reče: »Gremo igrat nogomet?«


3 Naučijo nas, da otrok ni produkt, ki bi ga naročili, naredili ali celo kupili, ampak darilo iz nebes. Da ni nekdo, ki ga moramo popravljati, ampak sprejemati.

Da ni nikoli nenačrtovan, lahko pa je presenečenje!

4 Predvsem pa nam otroci dajo veliko priložnosti, da se vadimo v potrpežljivosti, prijaznosti in nesebičnosti. Da se spremenimo.

Res, ni nam treba daleč, da bi našli Jezusa. Večkrat ga najdemo prav v naših otrocih. Sam je rekel: »Če se ne spremenite in ne postanete kakor otroci, vam zagotavljam, da nebeške vladavine sploh ne boste videli!« (Mt 18,3, Življenje z Jezusom)

Ali se lahko spremeniš, če se ne družiš z otroki? Ali se lahko spremeniš, če se ne družiš z Jezusom?


Foto: iStock

0 komentarjev

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.