Za nekatere med nami je Crikvenica in Hostel Life center naš drugi dom. Tja zahajamo že zelo dolgo, mislim, da skoraj 15 let. Vsa leta smo tam najdevali čudovito zatočišče, oazo miru, ki je umeščena čisto ob obali, prostor, ki zadovolji vse naše potrebe po miru in »odklopu« od vsakdanjika. Poleg čudovite hrane in primernih sob za bivanje, je tam mnogim tako zelo domača dvorana za naša srečanja, kjer imamo pričevanja, slavljenja, svete maše … Skratka, prostor je že sam po sebi poduhovljen, ker je »premoljen« … In Bogu smo za Crikvenico iz srca hvaležni!
Tokrat smo (kljub zapletom) Life center napolnili do zadnjega kotička, saj nas je bilo dva manj kot 100. Z nami je bil starejši hrvaški duhovnik gospod Anton Zec iz otoka Krka, ki je naju z Vilmo pred mnogimi leti »usmeril« v Crikvenico. On nama je prvi povedal za ta čudoviti kraj, tako da je posredno tudi on »kriv«, da so se v Crikvenici vsa ta leta dogajale tako čudovite stvari, da so se spreminjali naši medsebojni odnosi, da je med nami zakonci vedno bolj rastla ljubezen in spoštovanje, da smo vedno bolj ozaveščali našo pripadnost Kristusu in Cerkvi. Zato še enkrat, hvala vam, gospod Anton Zec (sam je rekel, da se on v Sloveniji piše Zajec 😊), hvala vam za vse čudovite svete maše in pridige, hvala vam, da ste nam takoj na začetku povedali, da nas Bog ni ustvaril, da bi bili »smeće, nego cvijeće«.
Redno jemljemo zdravilo?
Tudi na tem seminarju smo veliko govorili o pomenu Božje besede za naše življenje, o tem, da nas Božja beseda zdravi, če jo »redno jemljemo«. Gospod namreč zase pravi: »Jaz sem Gospod, tvoj zdravnik« (2 Mojzesova 15,26), o Božji besedi pa je modri Salomon zapisal: »Sin moj, pazi na moje besede, nagni svoje uho k mojim izrekom. Naj ti ne uidejo izpred oči, hrani jih v svojem srcu. Kajti življenje so temu, ki jih najde, zdravje (zdravilo) celemu njegovemu telesu« (Pregovori 4,20-22).
Ko smo tako premišljevali o moči in učinkovitosti Božje besede za premagovanje vsakodnevnih ovir, za vzgojo in rast našega (mojega in tvojega) značaja, za naše medsebojne odnose in ne nazadnje tudi za naše telo, smo na koncu ugotovili, da mora vsako zdravilo priti najprej v srce, da ga srce »požene po žilah« in tako prispe do vseh celic. Tudi Božji besedi moramo dovoliti, da najprej napolni naša srca in preko njih naša življenja požlahtni in okrepi za prepoznavanje in izpolnjevanje Božje volje.
Zato, Crikvenica naša, če Bog da, se bomo še vračali. Še bomo prihajali v to oazo miru in veselja polniti naše duhovne baterije, izkušati blagodejno moč skupnosti in obnavljati naše poročne obljube. Dragi naš nebeški Očka, stoj nam ob strani in nas še večkrat na ta način zberi ob sebi. Še večkrat nas pocartaj, da bomo začutili Tvojo ljubezen, ki jo v Crikvenici lahko skoraj »primemo«, in jo bomo znali in zmogli dajati naprej svojim ljubljenim in vsem, ki jih Ti pošiljaš na našo pot.
Dani
“Polna vtisov, hvaležna, napolnjena”
V uredništvu smo skušali strniti nekaj odzivov udeležencev. Mnogi so izrazili navdušenje nad močjo Božje besede in njenim vplivom na njihovo življenje. Mateja je napisala: “Polna vtisov, hvaležna za pričevalce, za prijateljstva. Vesela, čustvena, napolnjena Božje milosti. Bogu hvala in vam.” Drugi pa so poudarili, kako jih je seminar spodbudil k spremembi: “Zjutraj bova vstajala še nekaj minut prej, kot sva doslej; vzela bova svinčnik in papir; Trudila se bom vzpostaviti red … ” (Milena).
Udeleženci so izpostavili tudi učinkovitost Božje besede kot zdravila za duhovne in čustvene rane. “Bog je zdravnik – telesa, duše in duha. Božja beseda je zdravilo, ki ga je potrebno redno uporabljati in verjeti, da zares pomaga,” je zapisala Nada. Številni so poudarili, da so prejeli upanje in novo moč za spopadanje z izzivi v vsakdanjem življenju. “Oborožen z uporabo Božje besede bom kos vsem izzivom in preizkušnjam, ki so namenjeni,” je dejal Rok.
Udeleženci so bili hvaležni za priložnost, da so lahko doživeli Božjo bližino in prejeli spodbudo. “Neskončna hvaležnost Vilmi in Daniju, predvsem pa našemu Bogu, ki nam po njima sporoča, da nas ima resnično rad, tako kot mi svoje otroke, da nas sprejema takšne kot smo in je vedno z nami,” je zapisala Marta. Matjaž pa je izpostavil pomen skupnosti in rasti: “Odlično pripravljeno. Kot vedno odlična družba krasnih ljudi. Spoznanje, da nismo sami na poti rasti. Hvala Vilmi in Daniju, da nas na tako direkten, konkreten, iskren in srčen ter tudi zabaven način seznanjata z zelo resnimi temami in izzivi. Tako vsaj jaz počasi rastem. Lepo je tudi da smo vsi, kljub težkim preizkušnjam nekaterih, veseli velikonočni kristjani”. Zaključimo pa z Janom, ki zapisal, da je seminar udeležencem pustil “globoke vtise in odločenost za spremembe”.
Tudi vidva vabljena na naše seminarje – kliknita tukaj!
Foto: Matjaž Maležič
