Prevladujoča kultura v okolju ima vpliv na posameznika. V knjigi Skupnosti dr. Bahovec ugotavlja, da če večina znancev ravna po nekih vrednotah in navadah, marsikdo začne delati enako, ker se mu to zdi normalno. Male skupine predstavljajo varen tampon med družino in družbo. V takšnem podpornem okolju se lahko ljudje, predvsem otroci in mladi varno razvijajo in usmerjajo.
Vezi med nami
Ljudje oblikujemo različne vrste skupnosti, ki se razlikujejo po vsebinah, oblikah, mentaliteti, družbenih strukturah. Povezuje jih lahko na primer geografska lokacija (pripadnost prostoru), skupne kulturne, etične, religiozne značilnosti (ki izvirajo iz neke tradicije), gospodarsko-politični interesi, krvne vezi, poklicni interesi, formalne prednosti, interesi prostega časa … Dr. Bahovec razlaga, da v skupnostih med sabo čutimo neke notranje vezi, ki jih sprejemamo za del svoje identitete. Vsebina teh vezi deluje kot povezovalno jedro, zaradi česar skupnosti oblikujejo družbeno komunikacijski prostor, do katerega člani čutijo pripadnost, še pravi.
Kaj pomeni “mi”
V skupnosti, kjer je vzpostavljen pristen medsebojni odnos, začutimo, kaj pomeni »mi«. »Mi« ne izključuje, ampak dela prostor za odnos »jaz – ti«. Ne popredmeti drugega: »jaz – ono« ali »mi – ono«. Odnos »jaz – ono« sicer lahko predstavlja formalno uspešno delovanje družbe, vendar zgreši človeka. In je posledica individualnega razmišljanja.
Vzpodbujajo, ne moralizirajo, puščajo prostor
Če potegnemo vzporednice, imajo zakonske skupine veliko značilnosti malih skupin. Najprej velikost. Za zakonce predstavljajo prvi širši prostor, kjer lahko vzgajajo sebe in otroke. Člani vzpodbujajo drug drugega pri reševanju življenjskih situacij, vendar ne moralizirajo in usmerjajo. Ljudje, ki so vključeni v zakonske skupine, se bolje znajdejo tudi v širši družbi – so dejavni in prepoznani, družine so kljub vključenosti v zakonsko skupino še vedno samostojne in delujejo neodvisno. Predstavljajo skupine, kjer se duhovnost in religioznost lepo dopolnjujeta. Ostaja prostor za drugače mislečega.
Nisem si predstavljal, da bi lahko bil z duhovnikom “na ti”
Del zakonske skupine je običajno tudi duhovnik, ki nastopa kot enakopraven član s svojim mnenjem. Njegova vloga ni pridiganje, temveč oseben pogled na obravnavano tematiko. Tudi duhovniki imajo izkušnje iz primarne družine. Duhovni spremljevalci imajo močno vlogo pri razlagi Božje besede, ki je vključena v vsako poglavje gradiva (so kot smerokazi, ki kažejo na pravo pot vere).
Poleg tega pa dušni pastirji, ki upajo prinesti svojo vero in religijske resnice med laike na njihove domove, postajajo bolj »ljudski«. Se nalezejo vonja po ovcah. In ovce jih raje sprejmejo in jim zaupajo. Do pred nekaj let si nisem predstavljal, da bi lahko bil z duhovnikom »na ti«. Stvari so se spremenile, ko sem na srečanjih zakonske skupine ob pogovorih začel spoznavati, da ima tudi dušni pastir svoje zemeljske težave, tako kot jaz. Ob župnikih, ki dopuščajo odprt pogovor in ne vihajo nosu nad kakšno »bučko«, ki jo kot laik izluščim, se mi je strah pred religijo razblinil in se je odprla možnost za duhovno prebujenje, rast in udejstvovanje tudi znotraj cerkvenega občestva.
Foto: arhiv DiŽ
