V mesecu marcu praznujemo materinski dan. Rožice in nekaj ganljivih besed, pa je opravljeno za eno leto. Potem pa vse po starem, v stilu, »mati, ti kar garaj«. Pa se tudi med letom kdaj spomnimo, kaj je materinstvo? Se sploh zavedamo njegovega pomena? Kaj sploh je materinstvo?
Materinstvo je zame nekaj lepega in težkega
Združuje skrbi in radosti, težave in sončne žarke, neprespane noči in otroške bolezni, smeh in jok, menjavanje plenic in pomoč pri domačih nalogah, pa spopadanje s puberteto in prehodom v odraslost. Od majhnih otrok in majhnih skrbi do velikih otrok in velikih skrbi.
Materinstvo je nikoli do konca opravljeno delo, ki ga le malokdo ceni; garanje brez plačila, žrtvovanje brez hvaležnosti, kamnita pot solza in samozatajevanja. Ne manjkajo niti padci in odrgnine, slaba volja in utrujenost pa likanje perila in kuhanje kosila. Ne ozira se na lastne koristi, preprosto želi biti to, kar je: najlepše poslanstvo, ki ga je Bog ponudil ženski, da ga po svoji vesti, zdravju in poklicanosti sprejme ter izpolni.
Materinstvo je v resnici veličastno poslanstvo brez primere. Katero delo, naloga, služba, poklic ali kariera je večje poslanstvo od tega, da posreduješ novo življenje in da skrbiš zanj? Se ne spomnim.
Dobro je, da se z materinstvom »ukvarjajo« ženske
Če bi rojevali moški, bi človeški rod izumrl že po eni generaciji. Če pa bi slučajno preživel, pa bi bilo rojevanje in vse, čemur pravimo materinstvo, danes najpomembnejše opravilo na svetu in največja vrednota, ki bi jo tehtali v zlatu. Moški se v tem primeru ne bi hvalili z denarjem, avtomobili in ženskami, temveč s številom porodov in otrok! Še medalje bi si pripenjali za to! Vsako porodniško bi šteli kot beneficirano delovno dobo, pa še česa bi se domislili.
Tako pa so povprečni moški (ne vsi!) bolj ali manj prepričani, da je višek njihovega sodelovanja pri materinstvu nakup treh paketov plenic. Kar je več, pa – po njihovem mnenju – sodi v kategorijo »mučeništva in svetništva«.
Tu se moram tudi sam posuti s pepelom, saj sem pri svojih treh otrocih v njihovih najnežnejših letih bolj slabo sodeloval. V tistih časih sem namreč bojeval najhujše bitke s svojimi boleznimi in sem bil ženi v dodatno breme in nadlego, ne pa v oporo, ki jo je tako krvavo potrebovala. Bolan otrok je težava, bolan mož – katastrofa!
Vse ženske pa ne morejo biti matere, ne glede na njihove želje
Nekaterim tako narekuje njihov poklic ali stan, spet druge se spopadajo s križi in težavami neplodnosti, trpijo in doživljajo svojo stisko iz meseca v mesec. Tretje ovirajo razne druge bolezni. So tudi ženske, ki niso nikoli rodile, pa povsem živijo duhovno materinstvo. Presegajo težave, skrbi, strahove in napore, da živijo ljubezen in jo uresničujejo v odnosu do svojih bližnjih.
Obstajajo pa tudi drugačne ženske
Obstajajo ženske, ki so popolnoma zdrave, imajo dobro službo, lepo hišo, skratka, so materialno preskrbljene in še celo poročene, pa otrok preprosto NOČEJO imeti – ker jim je brez njih udobneje v življenju. Zame je tako odklonilno stališče do otrok znamenje strašnega egoizma.
Ali se sploh zavedamo, kam bomo prišli, če bomo imeli vedno manj otrok? Z obnašanjem, kakršnega imamo sedaj, smo Slovenci obsojeni na izumrtje. Hvala Bogu, da so še družine, ki so nesebično odprte za življenje in s tem kljubujejo egoističnemu toku.
Danes je človek navajen vse gledati skozi denar in lastni užitek
Raje je zaprt za novo življenje in predan lagodni udobnosti. Otroci pa bi s svojim prihodom vse to porušili in obrnili na glavo. Otroci so res tudi nepredstavljiv strošek, vendar so hkrati tudi naša najboljša naložba. Predstavljajo naše upanje in ga tudi uresničujejo.
Materinstvo je rešitev za prihodnost. Vprašanje materinstva je tudi vprašanje narodovega preživetja. Zato je vsega spoštovanja vredno. Prav je, da se zahvalimo materam, ki posredujejo življenje. Ob tem pa se lahko vsak vpraša, kakšen je njegov odnos do materinstva.
