Mož je človek, sopotnik, varuh, vodnik in ne hišni ljubljenček
Reakcija mlade žene na nepotreben in škodljiv stereotip, ki degradira može.
Situacija na blagajni
Danes sem šla z možem v trgovino in ko sva prišla na blagajno, moj mož hitro pograbi škatlo in vanjo res ekspresno zlaga hrano. V Hoferju se moraš res hitro obrniti, ker so prodajalke prave profesionalke v hitrem skeniranju izdelkov, prostora pa praktično ni, da bi si človek vzel čas za zlaganje.
Starejša gospa, ki je stala za nama, je to opazovala in mi potem rekla: “Ste ga pa dobro naučila!” Odvrnila sem ji: “Tega ga nisem naučila, to on pač zna.” Mož je pa še pristavil, da to ni naučenost, pač pa da je to ljubezen.
Premislek
Na poti iz trgovine sem razmišljala, koliko sem že dobila takih komentarjev v slogu: da sem moža dobro naučila, da me uboga ali pa da je priden…
NE ljudje, mož ni ne otrok, da bi ga vzgajala, ne pes, da bi ga dresirala. Moj mož je človek, ki se je odločil do konca življenja živeti z mano in se me je ODLOČIL ljubiti, jaz pa sem se ODLOČILA, da ga v tem spoštujem in mu izkazujem spoštovanje v vsem kar je in kar dela.
Škodljiv stereotip
Zakaj poganjamo tak nepotreben in zelo škodljiv stereotip, ki degradira može, ki se trudijo v ljubezni do svojih žena? Zakaj bi si sploh kdo želel, da je podoba žene podoba manipulativne ženske, ki za svoj lastni interes okrog prsta vrti vse, ki ji pridejo blizu?
Spodbujajmo raje pristno ljubezen znotraj parov, ne pa sumničavosti kdaj bo kdo koga “nadresiral” in “okoli prinesel”! Možje so ljudje, sopotniki, varuhi, vodniki in ne hišni ljubljenčki.
Foto: Computer photo created by drobotdean – www.freepik.com
Se strinjam z vama. Toda, pravita de je bila gospa starejša. To me zelo spominja za mojo pokojno taščo, ki bi vedno tako rekla. Po dolgem življenju z njo 33 let v skunem gospodinjstvo sem dojela. Včasih je bilo delo razdeljeno na žensko in moško, posebno na kmetiji, kjer živim. Ljudje so bili tako naučeni in drugače ni moglo bit, če pa je bilo, je bil mož copata. Po dolgih skupnih letih borbe, zamer in odpuščanja je to dojela tudi moja tašča. Ni pa vsem dano, za to je potrebna velika mera božje milosti in dovzetnost človeka za njo. Mogoče je bila gospa, ki je bila za vama v vrsti tudi tako vzgojena in če živi sama, ni drugega vidla in probala, zato ji ne zamerita. Vsi smo božji. Veselo martinovo vam želim. Naš farni zavetnik sveti Martin naj vam podeli oblje božjega žegna in še veliko takšnih pokončnih in dobrih mož v naši deželi. Meta Starašinič in moj mož Peter, ki je sedaj v hosti ko vam jaz to pišem. Bogu hvala zanj in za sina , ki je z njim.
Prav sta povedala, se popolnoma strinjam. Zelo rada spremljam “Družino in življenje”.
Tudi sama imam moža, ki mi v vsem pomaga. Menim, da je to edino prav, saj si delo deliva in drug drugemu sva v pomoč. Res je, to ni “dresura” , to je izkaz spoštovanja, ljubezni. Veliko nam pomeni, da sva drugemu hvaležna za vsa dejanja. In, ko včasih ni najbolj primerno, se poskušava iz tega kaj naučiti. Tudi to je življenje, mar ne.