Danes bi želela z vami deliti ekskluzivno novico, ki se je razpletla v splošno korist človeštva, še preden so jo izvohali slovenski mediji. Takšna pa ni bila več zanimiva za medije. Saj poznate tisto Adijevo pesem: »Če svet prijazen bi postal, le kdo bi cajt’nge še bral?« Pa vendarle, mi jih, kajne?
No, da preidem k bistvu. V nebeškem kraljestvu so se že kar nekaj časa pogovarjali o tem, da bi res bil zadnji čas, da si končno enkrat privoščijo kolektivni dopust. Pač, vsi so utrujeni od tempa, tu in tam ima kdo že vsega polno kapo in bi res potreboval malo odklopa, dati na »off« …
Seveda, nič ni dolgo skritega, kar se šušlja po hodnikih neskončnosti in vsa zadeva je prišla na ušesa svetemu Petru, in kar ve Peter – ve tudi Šef. Na neskončno veselje vseh, ki uradujejo v uradih večnosti, ni bilo nasprotovanja s strani nadrejenih. Da naj se »sami odločijo«, je bilo rečeno.
Na oddelku svetega Krištofa so bili nemudoma vsi za to, da dopust izkoristijo za daljše potovanje z avtomobilom. Sicer so predvideli kakšen konflikt v času daljše vožnje, ampak so se zanašali na to, da bodo ob vsakem postanku imeli možnost prevetriti glave.
Mojzes in njegovi so dorekli, da vsekakor želijo daljše čezmorsko potovanje. Niti se niso veliko obremenjevali s končno destinacijo. Veliko so si obetali od poti same.
Angeli varuhi so soglasno sklenili, da želijo nekaj adrenalinskega. Najbolj so se nagibali k soteskanju.
Na oddelku svete Cecilije so že načrtovali poletno turnejo ogledov vseh najboljših glasbenih festivalov.
Sveti Blaž in njegovi uradniki so že rezervirali daljši odmor v klimatskem letovišču in baje so se nekaj dogovarjali, da bi počitnikovali skupaj z oddelkom svetega Jerneja. (V končni fazi je res imenitno, če si lahko vnaprej urediš lepo vreme!)
Vse skupaj je delovalo dokaj obetavno, dokler niso prišli do terminskega plana. Sveti Peter je namreč želel, da se uskladijo in da ljudem na Zemlji počasi namigne, da bodo nekaj časa »sami«. Na skupnem plenumu se je pojavilo vprašanje:
Kdaj zapremo vse urade in začnemo s kolektivnim dopustom?
S Krištofovega oddelka je prišla jasna pobuda, da v glavni sezoni že ne (saj vsi vemo za prometne kolapse, če pa še sv. Krištof zapre celotni oddelek – ajoj!). Konec junija tudi ne bo šlo, baje da potujejo Prijatelji Radia Ognjišče z več avtobusi na morje – delamo, brez nadaljnjega. Morda konec avgusta? Ta datum nikakor ni ustrezal angelom varuhom – takrat je kar nekaj oratorijev! Predlagali so kakšen vikend v septembru. Lepo vas prosim, čezmorsko potovanje v enem vikendu – povsem razumljivo, da se Mojzes in njegovi niso najbolj strinjali.
Na veliko srečo človeštva so vsi, ki so že prestopili prag večnosti, odložili človeška bremena, kot so sebičnost, jeza, nevoščljivost, zavist in podobna »prtljaga«, ki jo tu-zemski, še kar vlačimo s seboj. Ko so pogledali dol, v »solz dolino«, so sklenili, da preklicujejo idejo o nebeškem kolektivnem dopustu – v blagor vseh nas, ki smo utrujeni od tempa, ki imamo že vsega polno kapo in bi res potrebovali malo odklopa, dati na »off« …
Odpovedujejo zato, da bomo MI imeli možnost v dneh oddiha v (fizičnem in duševnem) miru razmišljati tudi o »rezervaciji, nakupu karte, vrsti prevoza in aranžmaju« tistega, kar nas čaka pri Očetu.
Angelca Mlakar
Članek je bil prvotno objavljen v Reviji DiŽ, poletna št. 2015.
