Kako pa vama gre spolna vzgoja?

Morda ste ravno na tem, da bi? Je to že zdavnaj za vami? Ali pa se sprašujete kaj, koliko in kdaj povedati? Morda pa se nikoli niste o tem spraševali …

Ne glede na to v katerem obdobju starševskega življenja smo, nam je tematika učenja primernega odnosa do telesa in spolnosti na mlajši rod gotovo svojevrsten izziv. Tudi če smo že mimo tega obdobja in imamo otroke na pragu odraslosti ali vnuke v naročju, je to tema, ob kateri se lahko v vsakem obdobju življenja počutimo izzvane.

Najin odnos do spolnosti?

Ne samo pri vzgajanju mlajših rodov, najprej se lahko ustavimo pri sebi. Odnos do spolnosti, do lastnega telesa se nam oblikuje vse življenje. Preden želimo predati tako pomembno vsebino drugemu, je modro, da se najprej vprašamo, kaj in na kakšen način želimo predstaviti. Odgovor je odvisen od našega doživljanja svojega telesa in spolnosti, naših izkušenj ter starosti oz. razvojne stopnje otrok.

Odnos do spolnosti, do lastnega telesa se nam oblikuje vse življenje.

Primeren trenutek …

Sama doživljam kot poseben izziv pravočasno in ustrezno odzivanje na vprašanja otrok. Seveda otrokom že s svojim načinom življenja in odnosa do telesa in spolnosti dajem pomembno sporočilo, vendar se sprašujem, kako bi jim lahko posredovala kaj več.

Želela bi si, da bi bila vnaprej dobro pripravljena na morebitna vprašanja o odnosu do telesa in vprašanj o spolnosti. Moja izkušnja do sedaj pa je, da se takšna vprašanja porodijo ravno sredi hitenja, priprav na družinsko praznovanje … ko imam glavo popolnoma drugje in bi samo še zavzdihnila in prosila, naj me, za božjo voljo, vpraša drugič.

Sama doživljam kot poseben izziv pravočasno in ustrezno odzivanje na vprašanja otrok. Moja izkušnja do sedaj pa je, da se takšna vprašanja porodijo ravno sredi hitenja.

Kako visoko vrednotim željo biti na voljo svojim najbližjim?

Prav takšna je bila nedavna izkušnja. Hitim, pripravljam hrano za tri družine, ona pa: »Mami, a je teta Janja poročena?« »Ne, ljubica, ni.« »Ja, kako pa je dobila Nikolino?« V meni pa je ostala globoka hvaležnost in odgovornost do postavljenega vprašanja in misel, kdaj ga bom spet dočakala. Tako sem se v trenutku odločila, da je prioriteta pogovor in da bo postrežba izbrane hrane za goste lahko počakala. Vesela sem, da sem si vzela tisti trenutek, saj je bilo lepo videti, da sta bila otroka pomirjena in zadovoljna z odgovorom. Pa tudi, da smo »strli še en oreh«.

Kdo bo prvi: starši ali svet?

Dolgo sem bila mnenja, da bo otrok sam pokazal zanimanje in mi postavil vprašanje, ko bo zrel za to, da ga prej ni smiselno seznanjati z vsebinami in da mu lahko celo škodujem, če mu vnaprej načenjam pogovore o spolnosti, za katere še ni zrel. V praksi se je izkazalo ravno nasprotno. Že bežen pogovor ob srečanju z ženskimi vložki za menstruacijo ali branje literature na tematiko spoznavanja lastnega telesa je povzročil cel kup vprašanj, za katera sem hvaležna, da sva nanje lahko odgovorila midva z možem.

Novo gradivo o celostni spolni vzgoji

Še bolj me je v drugačen pristop prepričal Integrumov priročnik za starše Brez zadrege, ki vsebuje konkretne smernice za spolno vzgojo ter primere dobrih in slabih praks, otrokoma pa je bilo všeč skupno branje slikanice in stripa na temo celostne spolnosti in še kar nekaj dni je v njunih glavicah žuborelo od vprašanj.

Zaostala nista niti z uporabo naučenih pojmov, o čemer priča nedavni primer:

Hči (7 let) svojemu mlajšemu bratu: »Obleči si že hitro hlače, da mi ne boš kazal lulčka.«
Sin (4 leta): »A misliš penisa?« ?