Na YouTube-u sem pred časom našel zanimiv video, ki prikazuje male račke, ki se trudijo preskočiti dve (za njih) kar visoki dve stopnici. Mama raca jih z vrha stopnic samo spodbuja in jim ne pomaga. Uboge račke … si mislita človeška mami in ati.
Poglejte si najprej “neusmiljeni” trening “neumne” (v primerjavi s človeškimi mamami – in tudi očeti) mame race in razmislite o svojih vzgojnih prijemih. Jaz sem se zamislil in malo pokomentiral.
1. Sprememba naravnanosti: Mama raca se sprehaja na vrhu stopnic in z glasom spodbuja ta male. Račke najprej obupane čakajo, da jih mati znosi navzgor, a ko vidijo, da iz tega ne bo nič, se začnejo truditi. Kmalu sta dve – verjetno najmočnejši in najspretnejši – na vrhu pri mami. Zdi se, da ju mama raca pohvali.
2. Pridobivanje znanja in spretnosti: Račke, potem ko vidijo, da se bodo morale zanesti na svoje moči, poskušajo in poskušajo. Stopnica je ravno prav visoka za tak trening. Vztrajajo. Prav neverjetno je, koliko so se bile zmožne naučiti (tehnike lovljenja na robu) v nekaj minutah, kolikor traja tale video. Obenem si račke tudi krepijo mišice.
3. Bolečina: Male račke kar padajo in padajo, nekatere se tudi obrnejo okoli. Zdi se, da jih ob padcu tudi zaboli, a ne jamrajo (ne vem zagotovo, ker ne poznam račjega jamranja). Bolečina je ravno prava, jih ne poškoduje, se ne morejo ubiti, boli pa. Po padcu se takoj poberejo in poskusijo znova. In znova.
4. Več treninga za šibkejše: Mama raca tudi najšibkejšim omogoči da SAMI preskočijo stopnici. Jim pač omogoči malo več, zadnji rački celo največ, treninga.
Mora pa raca pokazati kar nekaj potrpežljivosti, zanemariti smiljenje, zdržati pogled na “boge” otročičke ter videti daljnoročen cilj – priprava račk na realnost življenja, kjer bodo še kako potrebovale vse tole: pravo naravnanost, razvite mišice in dovolj spretnosti. Tudi z bolečinami jim ne bo prizaneseno. No, raca tega ne more razmisliti, dela pač nagonsko, človek pa lahko razmisli, lahko pogleda naprej, a tega ne naredi.
5. Učenje padanja in pobiranja: Račke stalno padajo, mama raca pa nič. Jih kar pusti in jih ne pobira. Tako se male račke naučijo padati in pobirati, pa tudi to vedo, da se morajo znati pobrati same.
Dr. Aleksander Zadel je v enem od svojih govorov (glej spodnji video od 23,35 – 27,30; splača se vam pogledati celoten video) povedal, da je sedaj ogromno težkih poškodb otrok, ker ne znajo več pravilno pasti. Ker jih lovijo starši ali pa celo pred njimi vse sproti umikajo. Da ne padejo. A enkrat pa prav gotovo padejo, takrat se ne znajo uloviti in plačajo veliko višjo ceno.
Učna lekcija za človeške mame, tudi očete ter celo babice in dedke.
Foto: YouTube
