Biti odvisen od odnosov in ljubezni do sozakonca je nekaj čudovitega in naravnega. Toda danes se pari pogosto soočajo z nevidnim, a izjemno močnim vsiljivcem, ki to zdravo navezanost uničuje.
Terapevtska praksa Mihe Kramlija opozarja na srhljiv trend: v vedno več družinah pametni telefon oziroma “monitorček” prevzema glavno vlogo, medtem ko zakonci in bližnji ostajajo na stranskem tiru.
Šokantna primerjava!
Zamislimo si provokativno, a realno situacijo iz sodobnega časa: če bi posameznik z avtom povozil in uničil svoj pametni telefon, istočasno pa bi bila njegova žena na rizični operaciji, bi po ugotovitvah raziskav čustveno precej bolj burno odreagiral na uničen telefon kot pa na to, kaj se dogaja z njegovo ženo.
Zasloni namreč umetno sprožajo čustvena dogajanja in potrditvene občutke, ki bi jih v zdravi družini morali prejemati drug od drugega. Ko namesto človeka v ospredje stopi tehnologija, prihaja do globoke čustvene izpraznjenosti.
Odvisnost ni enako zasvojenost
Pri obravnavi sodobnih tehnologij je ključno razumeti bistveno razliko med odvisnostjo in zasvojenostjo. Odvisnost je nekaj naravnega in pozitivnega, saj smo vsi odvisni od vode, zraka, pa tudi od ljubezni, sprejetosti ter medsebojnih odnosov. Odvisni smo lahko tudi od tehnologije, kadar jo uporabljamo kot orodje za delo ali reševanje življenj, kot na primer kirurg pri robotskih operacijah.
Zasvojenost pa nastopi takrat, ko z nečim zapolnjujemo praznino v praznem času, ko ritual prevzame nadzor nad našim delovanjem ter ko izgubimo stik z realnostjo in z bližnjimi.
Ko otrok postane vajin “projekt”
Druga velika past sodobnega zakona je t. i. pedocentričnost oziroma obsedenost z otrokom. Starši so danes pogosto zaljubljeni v cilje in projekcije, ki jih imajo s svojim otrokom, namesto v otroka samega. Z njim so pripravljeni delati in se ukvarjati po pet ali šest ur na dan samo zato, da bi uresničili svoje lastne ambicije.
To za otroka ni pristna, ljubeča povezanost, temveč mučenje. V njegovih možganih takšen pritisk namesto potrditve povzroča hude odklone in psihološke zlome.
Kaj je najmočnejši naravni antidepresiv?
Kje je torej rešitev za trden zakon in družino? Temelj in primarni fokus mora ponovno postati odnos med možem in ženo.
Ženske danes na prvo mesto postavljajo željo, da bi njihov mož znal govoriti o svojih in njenih čustvih. Ker pa moški zgodovinsko gledano v tej smeri niso bili vzgajani in usposabljani, se morajo te čustvene komunikacije pogosto naučiti na novo. Vendar pa je ta trud nujen.
Oče in mama, ki primarno gradita svoj medsebojni odnos in sta osebnostno ter duhovno izpolnjena, delujeta kot najmočnejši naravni antidepresiv. Takšen trden temelj najučinkoviteje zmanjšuje potrebo vseh družinskih članov po begu v digitalne zasvojenosti.
Kaj lahko poskusite že to popoldne:
Zrelega odnosa ne ustvarimo čez noč, lahko pa vsak naredi prvi konkretni korak že danes. Ko se vsi zberete doma, poskusita z zakoncem fizično odložiti pametne telefone v drug prostor za vsaj pol ure. Prekinita stik z “monitorčki” in vzpostavita stik drug z drugim.
Zakoncu preprosto prisluhnite ali pa mu postavite vprašanje, ki odpira globlji pogovor, na primer o doživljanju dneva. Dovolita si slišati drug drugega brez distrakcij.
Foto: Envato
