Ganljivo pismo mamice dveletniku
Objavljamo pismo mlade mamice, v katerem se zrcali lepota in veličina starševstva. Tudi v preizkušnjah. To je pismo, ki vas ne bo pustilo ravnodušne. Zakaj? Preberite do konca …
Dragi moj Timotej!
Jutri boš praznoval že drugi rojstni dan in vem, da tega ne boš prebral vsaj še nekaj let. Pa ti bom vseeno danes napisala pisemce. Preprosto za to, ker te imam neskončno rada.
Točno pred dvema letoma, na predvečer tvojega rojstva, sem se še zadnjič božala po trebuščku, čutila tvoje brce in opazovala hecne premike mojega balona. Na vse zgodaj zjutraj sva se s tvojim atijem odpeljala v porodnišnico, kjer si se rodil. Zaslišala sva tvoj jok, videla skremžen obrazek in začutila toploto tvojega telesa. Ti moj velikan, kako si se sploh natlačil v moj trebuh? Tako zelo sva se te razveselila!
In veseliva se te še danes!
Zelo hitro si napredoval. Od spontanih nasmeškov v spanju pa vse do današnjih nagajivih in prisrčnih smehljajev. Od prvih, nehotenih gibov rok, do prefinjene drže žlice, čopiča in lopatke. Od brc v trebuhu, do brc žoge in neutrudnega teka po travniku in peščeni plaži. Od prve besede pa vse do »ne hvala, ne bom več jedel, nisem lačen«.
Res si neverjetno bister in spreten za dvoletnega malčka. Na morju sva obesila visečo mrežo med dve drevesi. V njej sva prebirala knjige, se crkljala in počivala. Ko je prišel dan odhoda, sem visečo mrežo pospravila. Ti pa si začuden stal in me gledal. Potem pa rekel: Kje je “sveta jeza”? Nič mi ni bilo jasno, od kje tebi sploh ideja o besedni zvezi »sveta jeza«? Večkrat sem te vprašala, kaj mi želiš povedati … Pogledal si me izpod čela in rekel: »Mami no, kje je gugalnica?!«
Neverjetno, moj otrok je pri letu in pol našel sopomenko, da mi je povedal stavek, ki ga nikakor nisem mogla razvozlati! Resnično sem bila ponosna in sem to razložila čisto vsem, ko smo se vrnili domov.
Še vedno sijem od ponosa, ker ti smem reči moj otrok!
Pri dveh letih govoriš v celih stavkih, se igraš kompleksne igre z igranjem vlog in uporabljaš domišljijo 100 na uro! Ti, moj mali mož, obožuješ vodo in vse, kar je povezano z njo. Od preprostega prelivanja vode iz lončkov in kanglic, do metanja kamnov v morje pa vse do divje vožnje po toboganih in glasnega in globokega pljuska v bazen.
Ti, ki voziš poganjalčka kot profesor! Tekmuješ s svojim bratom in ga včasih tudi premagaš.
Ti, ki si za zajtrk zaželiš zeleni smoothie!
Ti, ki me zjutraj prebudiš s knjigico v rokah!
Ti, ki mi praviš “mama, čokata, siva, oklasta zverina! (Okej, saj ti sama berem to knjigo …)
Ti, ki si najpogumnejši fantek, ko pride do raziskovanja!
Ti, ki mi, vsakič ko te pogledam, narišeš nasmeh na obraz!
In veš kaj? Kljub nalepki, ki so ti jo prilepili zdravniki, si resnično vrhunski!
Kljub temu, da imaš eno nogico malce krajšo, nisi nič manj spreten, kvečjemu še več truda vlagaš v gibanje. In veš kaj, splača se! Ker si ti edini dvoletnik, ki pride sam na Šmarno goro in dol, ne da bi ga kdo nesel!
Kljub temu, da imaš asimetričen jeziček, govoriš kot strgan dohtar! Ko po naporni preiskavi vseeno poveš kako ti je ime, kako je ime tvoji mamici in kaj najraje bereš. Ko kljub temu, da kakšen dan preživiš v bolnišnici še vedno doma sprašuješ, kdaj gremo spet k naši zdravnici Sari.
Kljub temu, da so ti rekli, da lahko zboliš za rakom, te to sploh ne zanima! Kljub temu, da te na vsake tri mesece pregledujejo in iščejo te slabe celice, ti tam mirno ležiš in itak že veš, da si popolnoma zdrav! Ko ponosno odkorakaš iz ordinacije, na obrazu pa ti piše: »Saj sem vam rekel, da sem zdrav!«
Dragi moj, ne glede na to, kaj ti bodo zdravniki povedali v prihodnosti, vedi, da si močnejši od vsega!
Mali skavtek se znajde. Počitek na kamnu.
Ti, detece moje, si najpogumnejši fantek na svetu! Si najmočnejši in najspretnejši. Prisrčen. Iskren. Dober v samem bistvu!
Ti, ki si Timotej, tisti, ki slavi Boga! Ki si ves potopljen v Božjo Ljubezen! Ti, ki nas povezuješ. Ti, ki si dar od Boga … Ti …
Rada te imam.
Tvoja mami
Besedilo in foto: Meta Zajec Bevk (objavljeno z dovoljenjem iz bloga Beseda na »F«)
O soočenju s takšnimi in drugačnimi preizkušnjami v življenju se bomo pogovarjali tudi na seminarju z naslovom Ko pridejo preizkušnje, ki bo potekal od 9. do 11. marca v Life Centru v Crikvenici. Še je čas za prijavo. Povabljeni!
Foto: Alvaro Serrano, Unsplash
Hvala Meta za tale zapis. Tole, evo prav tole sem zadnjič opazil pri enem fantku, prav tako skavtu: “Kljub temu, da imaš eno nogico malce krajšo, nisi nič manj spreten, kvečjemu še več truda vlagaš v gibanje. In veš kaj, splača se! Ker si ti edini dvoletnik, ki pride sam na Šmarno goro in dol, ne da bi ga kdo nesel!”
Pričakuj zapis o tem na blogu.