Domov sva prišla drugačna

Saj poznate občutek, ko ti stvari komaj zaznavno, ampak vztrajno lezejo iz rok? Ko se ti zdi, da te bodo obveznosti in usodnosti trenutka zdaj zdaj preplavile. In se ti zdi, da bi – če bi bil količkaj koristna in odgovorna odrasla oseba, spodoben starš in še kaj – moral še malo zategniti vajeti, še malo stisniti pas in potegniti moči, tudi iz petnih žil, če ne gre drugače …

Gostujoči avtor

Saj poznate občutek, ko ti stvari komaj zaznavno, ampak vztrajno lezejo iz rok? Ko se ti zdi, da te bodo obveznosti in usodnosti trenutka zdaj zdaj preplavile. In se ti zdi, da bi – če bi bil količkaj koristna in odgovorna odrasla oseba, spodoben starš in še kaj – moral še malo zategniti vajeti, še malo stisniti pas in potegniti moči, tudi iz petnih žil, če ne gre drugače …

Dvomila sva, če je prav, da greva

V takem stanju naju je našla mimogrede navržena misel prijatelja, da sta z ženo prijavljena na tematski seminar o (ne)popolnem starševstvu. In še preden sva imela čas z možem zares premisliti, sva sledila hipnemu vzgibu in se prijavila. Ne mislite, da naju ves teden pred odhodom niso obilno naskakovali dvomi, zaradi katerih običajno rečemo »ah, pa saj ne moreva zdaj, bova drugič«.

Za sabo sva pustila precej »razštelane« otroke, ves družinski cirkus, nikoli zaključene šolske in službene obveznosti, dva mačka in še kaj ter se odpeljala v Veržej.

Nato pa … mir

Na tej točki naju celo v tem trenutku prevzame mir. Ker je včasih pač treba zaviti v stransko ulico ali v kak slepi rokav Mure, da se lahko ustaviš. In to sva začutila že na vratih. Vse drugo je bilo navrženo kot češnja na torti. Družba ljudi, ki jih nisi še nikoli srečal, pa so vseeno »tvoji in domači«, dva para – Ines in David ter Katarina in Klemen – ki sta s svojim pričevanjem odprla toliko globin, toliko razmišljanj, toliko uvidov, pater Peter Pučnik, ki s svojo neposrednostjo vedno znova doseže, da človek ob oltarni mizi skoraj fizično začuti Božji dotik …


Biti oče, biti mama …

Ti vlogi sta brez dvoma med najlepšimi, ki sva jih v življenju deležna. Ampak vzgoja je naporna. So trenutki, ko se nama zdi, da se lahko potrepljava po ramenih, in so taki, ki nama povsem spodnesejo tla pod nogami. Seminar naju je znova spomnil, da nisva sama. Da smo vsi starši v istem “zosu” in predvsem, da je včasih kakšno reč preprosto treba spustiti v Njegove roke in zaupati.

Vrnila sva se drugačna

V nedeljo popoldne sva se z gibanico vrnila med »razštelane« otroke, v znani družinski cirkus, med šolske in delovne obveznosti, ki so naju povsem mirno počakale, in niti mačka nama nista prehudo zamerila.

Vse je bilo enako. Le midva sva v teh dneh drugačna. Bolj umirjena, bolj gotova vase, bolj naslonjena Nanj.

Ko bo občutek začel popuščati, bova pa spet vzela v roke tole revijo. Seznam seminarjev na zadnji strani tam namreč res ni za brez veze. 🙂 Klemen in Simona, hvala za spodbudo. Midva pa toplo priporočava naprej.

Saška in Ivan Ocvirk

Foto: arhiv DiŽ


In še vtisi drugih udeležencev:

  • Voditeljski pari so izpostavili, da niso terapevti, popolni starši ali strokovnjaki, ampak iskreno pričevanje je bilo dovolj, da se je v meni nekaj premaknilo. Všeč mi je bila domačnost, v katero smo bili pari sprejeti, vsi voditelji prijazni, ljubeči do nas in naših otrok. (Sara in Lenart)
  • Odlična pričevanja z zelo konkretnimi življenjskimi izkušnjami, časovna razporeditev, čas za pogovor z ženo, duhovno spremstvo … Pričakovanj sicer niste dosegli, ker ste jih presegli, hvala za vse! (Klemen)
  • Iskrenost pričevalcev, priznanje napak in svoje ranljivosti. Sam koncept seminarja mi je bil zelo všeč, saj je bilo namenjeno veliko časa pogovorom in debati med nama. Napotki za vzgojo so bili jasni in preizkušeni v življenju. Z lahkoto sva jih prenesla v svojo situacijo. Spoved in svete maše so bile krona seminarja. (Bojana)

Mladi in stari niso za skupaj! Res?

Voditelji seminarja smo vedno znova navdušeni nad tem, kako zelo se starejša generacija trudi, da bi bila v oporo mladim in so se zato pripravljeni naučiti tudi česa novega. Čeprav so mnogi med njimi dali skozi težko šolo življenja, želijo svojim mladim dati drugačno popotnico. In to je res veliko znamenje upanja!
Marjeta Bec

Otroci naj bodo načrtovani in zaželeni. Zakaj?

Ta citat sem zasledila v priročniku za nosečnice pod člankom priznane ginekologinje, ki seveda tik pred tem našteje številne učinkovite metode preprečevanja »nezaželene« nosečnosti. Radi načrtujemo in načrtujemo vse. Koliko prostora pustimo za nepredvidljive dogodke, za katere radi rečemo, da je to Božji načrt?
Gostujoči avtor

Nekaj najboljšega, za kar sva se odločila do sedaj

"Všeč mi je, ker govorite iz življenja, zelo prizemljeno, in dobrega krščanskega zakona ne prikazujete kot nekaj nedosegljivega, rezerviranega samo za najbolj pobožno elito." (Bernarda) "Pred seminarjem večina zase misli, da tega ne potrebuje. Šele sedaj razumem najine težave in na kakšen način se lotiti reševanja." (Vid)
Marjeta Bec

Komentiraj

Revija DIŽ

V reviji bosta našla vsebine, ki vama bodo v pomoč pri rasti v vajinem odnosu, odnosu z bližnjimi ter pri vzgoji otrok.

Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.

Darilni bon

Seminar v obliki darilnega bona je izvrstno darilo za poroko, rojstni dan, obletnico poroke … ali pa za izkazovanje pozornosti in hvaležnosti.
Mnogo parov se tudi odloči podariti seminar zakoncema, ki sta v stiski in bi jima rada pomagala pri gradnji odnosa.