Prejemnica Zlate plakete Sara Doljak: “Sem oljčno drevo, ki bo bogato obrodilo.”

V petek, 14. 12. 2018, je na slovesni prireditvi Zlato plaketo Nove univerze za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega in pedagoškega ustvarjanja Nove univerze in za krepitev njenega ugleda prejela dr. Sara Ahlin Doljak, samostojna odvetnica in docentka za področje civilnega prava na Evropski pravni fakulteti.

Sara v zadnjem času predvsem navdušuje z izjemno vero in voljo, ki se je tekom njene bolezni multiple skleroze le še okrepila. “Še vedno uspešno zastopa stranke na sodišču in s tablo piši-briši predava v študijskih centrih fakultete v Ljubljani in v Novi Gorici. Je odlična predavateljica, predana delu s študenti, ki jim poleg teoretičnega znanja nudi tudi bogate izkušnje iz prakse,” so zapisali na spletni strani Evropske pravne fakultete.

Sara in Bojan Doljak sta tudi dolgoleten voditeljski in pričevalski par pri Družini in Življenju, zato smo zares ponosni in veseli, da hodita z nami. Sari čestitamo za njeno priznanje, vse pa vabimo, da si preberete njen izjemno navdihujoč nagovor ob prejetju Zlate plakete:

Osebna odločitev, da v bolezni nadaljujem doktorski študij prava je bila težka, veliko vprašanj je bilo še nerešenih: Pridobivala sem znanje, danih je bilo veliko informacij, z drugimi besedami, veliko je bilo “dela z možgani” in zelo malo “dela s srcem”.

Sedaj, ko sem malo starejša in gledam na študij iz nekoliko drugačne perspektive, močno verjamem, da “učiti se nekaj s srcem” pomeni veliko več kot memorizirati besedilo ali pesem, naučiti se določene formule ali razumeti naravoslovna pravila.

“Učiti se nekaj s srcem” pomeni na čuten način lotiti se svojega področja študija. To pomeni uporabljati možgane, da, ampak v povezavi z uporabo vseh ostalih čutov: vida, sluha, dotika in vonja! To lahko zveni zelo nenavadno. A jaz to verjamem in vem, da je tako.

Za zaključek naj izpostavim dve besedi: sočutje in vztrajnost.

Rada bi poudarila, da je sočutje (usmiljenje) osnova vseh karakteristik vsake stroke. Strokovnjak brez sočutja je pošast ali pa robot. Naj še dodam, da je sočutje brez znanja (spretnosti) zmešnjava in da je znanje brez sočutja smrtno nevarno.

Vztrajnost. Velikokrat sem bila zaradi bolezni skušana, da odneham, se predam. Vsakokrat sem morala pomisliti, da je bilo oljčno drevo še ne dolgo nazaj seme v zemlji. Res je, da je vsako oljčno drevo seme, ki je vztrajalo. Ampak seme ni vztrajalo v tem, da bi ostalo seme. Vztrajalo je, da postane oljčno drevo. V celotnem procesu (času) vztrajanja se je seme radikalno in povsem spremenilo.

Uporabljajoč to metaforo, lahko rečem, da sem svojo pot doktorskega študija zmogla prehoditi, ne da bi ostala trmasta in uporna sadika, ampak da bi se preoblikovala v močno oljčno drevo. In to terja vztrajnost. Danes vem, da sem lahko oljčno drevo, ki bo bogato obrodilo.

Prejeto priznanje ni za zasluge, je motivacija za danes in jutri. Hvaležna sem.

Foto: Maks Bernard, New Dimension


V nedeljo, 23.12. ob 11.25 bo v oddaji Obzorja duha na RTV SLO1, v 9 min prispevku moč videti kako živi družina Sare in Bojana Doljak, kako Sara deluje v pisarni in na fakulteti. VABIMO k ogledu!

0 komentarjev

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.