DiŽ-evo romanje po primorski veji slovenske Jakobove poti (FOTO)

Od 11. do 16. junija poteka romanje Družine in Življenja po slovenskem delu Jakobove poti od Ljubljane do Trsta. Takole se nam javljajo naši romarji, ki neutrudno hodijo, se zahvaljujejo in prosijo za vse slovenske družine.

1. dan DiŽ-evega romanja

Lepo vas pozdravljamo iz Vnanjih goric. Tu smo se “Jakobčki” po 12 km hoje ustavili, da zajamemo sapo. Danes nas hodi osem. Prenočili bomo v Bevkah. Se javimo še kasneje. Vsem BUEN CAMINO.

2. dan DiŽ-evega romanja

Zjutraj smo se poslovili od naših gostiteljev v Bevkah, šli skozi Vrhniko, kjer nas je Ivo Pivk počastil s kavico in tortico, se ustavili pri Starem malnu, tudi tam nas je počastil mlagi Gospod Andrej Kogovšek, zdaj pa smo v Logatcu v Domu sester Marije in Marte.

“Pocartali” so nas z dobrim kosilom, sedaj pa čakamo na sveto mašo. Po maši se srečamo z našimi gostitelji, ki nas bodo danes prenočili. Jutri zgodaj zjutraj nadaljujemo pot proti Planini.

Hvala vam, da nas spremljate in za nas molite. Danes je bilo dokaj naporno. Najhujša je bila vročina.

3. dan DiŽ-evega romanja

Zjutraj smo se poslovili od čudovitih gostiteljev – članov zakonskih skupin – v Logatcu in se odpravili na pot proti Planini. Vodil nas je Gospod Zdenko Jakop, kateremu se za pomoč in razumevanje iskreno zahvaljujemo.

Po kosilu v Centru SPES, smo malo počivali, nato 0a smo se zopet odpravili na pot in prehodili se cca. 8 km. Prišli smo do čudovite vasi Studeno, tam pa sta nas pričakala Marija in Miran Čajko, ki sta nam pripravila pravo pojedino. Zakonca Čajko iskrena zahvala.

Nazaj v Planino sta nas pripeljala Petra in g. Janez Turinek, ki bo jutri z nami romal. Še naprej se priporočamo v molitev in obljubljamo, da bomo tudi mi molili za vas.

4. dan Diž-evega romanja

Zjutraj smo se odpravili iz Studenega do Predjami, od tam pa naprej skozi Ubeljsko in proti Razdrtem.

Tam smo se ustavili v gostišču Mirjam, kjer smo za kosilo pojedli pizzo, nato pa smo se odpravili v dolino proti Podnanosu, kjer smo se udeležili svete maše, po maši pa smo imeli večerjo, ki so jo pripravili člani zakonske skupine pod vodstvom Janje Trošt. Janja je uredila tudi naše prenočevanje v Podragi.

Hvala Janja in obilo blagoslova tebi in vsem tvojim ljubljenim.

5. dan Diž-evega romanja

V soboto zjutraj smo vstali zgodaj in se takoj odpravili na pot. Pred nami je bil najtežji vzpon na naši poti – iz Podrage na Štjak. Po dobrih dveh urah smo tudi to premagali in prispeli do cerkve sv. Jakoba v Štjaku. Tam sta nas z dobrim zajtrkom pričakala prijatelja Ivo in Milena Uršič iz Manč.

Po zajtrku smo se v cerkvi tudi “duhovno naravnali” in se okoli 9.00 odpravili v dolino reke Raše. Če je bil prej naporen vzpon, je bil spust ravno tako. Pa vendar smo kmalu prišli v vas Avber, kjer smo imeli opoldanski odmor s kosilom.

Pot do Tomaja je bila lepa in lažja, prav tako tudi pot do vasi Kreplje, kjer sta nas sprejela in pogostila zakonca Tanja in Elvis Ravbar. Ob 19.00 smo se udeležili svete maše v Tomaju, ter se po maši zadržali z gostitelji do poznega večera.

Duhovni namen 5. dne našega romanja je bil: molitev za domovino, za državne in cerkvene voditelje, za “preboj” vere in upanja, za okrepitev in ozdravitev korenin, iz katerih raste to naše narodno drevo.

6. – zadnji dan Diž-evega romanja

Iz sobote na nedeljo smo prenočevali pri družinah v Tomaju in okolici. Tudi tokrat so za nas lepo poskrbeli, za kar se jim iz srca zahvaljujemo. Posebna zahvala pa gre Tanji in Elvisu Ravbar, ki sta vse to za nas pripravila in organizirala.

Ko smo se v nedeljo zjutraj zbrali pri Ravbarjevih v Krepljah, so se nam pridružili tudi drugi romarji in proti italijanski meji nas je odšlo 13. Po dobri uri smo že prispeli do Repentabora, kjer smo se ob 10.00 udeležili svete maše. Župniku Tonetu Bedenčiču se zahvaljujemo za gostoljubje in priložnost, da smo lahko vsem, ki so bili pri maši, predstavili naše romanje.

Po maši nas je s čudovito joto pričakal Branko Širca, mož naše romarice Mojce, lepo pa se je prilegla tudi Belokranjska pogača, ki jo je iz Bele krajine prinesla Marinka Štrucelj, žena našega romarja Matije. V moči te hrane in terana smo odšli proti Opčinam in Trstu, kamor smo (do cerkve sv. Jakoba) prispeli ob 16.30 uri.

Vsi romarji smo Bogu in sv. Jakobu hvaležni, da smo kljub vročini, komarjem in naporom zmogli priti do konca. Vse napore smo vsak dan darovali za naše bližnje oziroma za vse, ki so se nam priporočili v molitev.

Še naprej ostajamo zvesti svetemu Jakobu in se mu še naprej priporočamo, da posreduje za nas.

Hvala vam, da ste nas spremljali, da ste tudi vi “hodili” z nami, pa čeprav samo v mislih in molitvah. Nad vas Jakobovi romarji kličemo Božji blagoslov.