Še dobro se spomnim dni, ko sva začela s hojo. Tisti občutki zaljubljenosti, nenehnega razmišljanja drug o drugem in velikega veselja. To obdobje je lepo, vendar se enkrat konča in prav kmalu pride do prvega spora. Kaj pa sedaj? Ustaviš se, več časa nameniš pogovoru, iščeš rešitve in usklajuješ poglede. Pa vendar marsikateri problem ostane nerazrešen ali nerazumljen s strani »so-zakonskega kandidata«.
Najina pot hoje je bila precej polna takih konfliktov, ko nisva več vedela po kateri poti iti, nisva razumela potreb drug drugega in se spraševala, ali morda nisva preveč različna za skupaj.
Kako skupaj brati
Gotovo nisva prva, pa vendar bi rada spodbudila vse, ki začenjate skupno pot, da vzamete v roke knjige s področja predzakonske in zakonske tematike (o njih nekoliko več v naslednjem članku). In predvsem, da berete skupaj. Z vami bi podelila dva načina skupnega branja zakonskih knjig:
1. Skupaj beri, skupaj razpravljaj
To je način branja, pri kateri na zmenku najdeva primeren prostor, kjer naju nihče ne moti in eden od naju prebere odstavek ali dva knjige. Po navadi je že po dveh odstavkih čas, da se pogovoriva o vsebini prebranega, si izmenjava, kaj naju je nagovorilo, katere paralele najdeva tudi v najinem odnosu. Izmenjava si, kar naju je nagovorilo.
2. Beri sam, skupaj razpravljaj
Ta način branja zahteva nekoliko več odgovornosti. Fant in dekle se dogovorita, da bosta določen odsek knjige prebrala do določenega datuma in se bosta skupaj na zmenku pogovorila o prebrani vsebini. Pri tem načinu predlagam, da si komentarje, ki se vam porajajo ob branju, zapišete kar na kakšen »post-it« listek zraven besedila. Nato pa si na zmenku te komentarje izmenjata v pogovoru.
Plusi in minusi obeh načinov
Sama sva preizkusila oba načina. Sedaj v zakonu, ko dneve preživljava skupaj, ne vidiva smisla, da bi brala ločeno. Branje v nas vzbudi čustva, ki so med podeljevanjem še sveža, in je zato pogovor lahko včasih tudi boleč ali pa poln veselja. S tem načinom tudi izgubimo možnost, da bi vsebino pred komentiranjem nekoliko razmislili.
V času hoje pa, če si omejen s časom (v najinem primeru je zadnji avtobus iz Ljubljane odpeljal ob 23. uri), je lahko premalo časa, da bi najprej skupaj brala in še razpravljala. In gotovo se čez knjigo prebiješ hitreje, če se v naprej dogovoriš za prebrani kos vsebine.
Preizkusita
Preizkusita oba načina. Kateri je primernejši za vaju?
Predvsem pa se v času hoje trudita, da bosta med seboj ene misli (prim. Rim 12, 16a).
