Motiti se je človeško, odpustiti nebeško je bil naslov oddaje Sveto in svet, v kateri so sodelovali dr. Tomaž Erzar, dr. Katarina Kompan Erzar, Vilma Siter in p. dr. Silvo Šinkovec minulo sredo. Izpostavljamo nekaj izjemnih misli iz te okrogle mize, ter vas ob koncu vabimo, da si jo tudi v celoti pogledate.
O tem, zakaj ljudje neradi odpuščamo, je Tomaž Erzar povedal:
“Ljudje se neradi zatečemo k pravemu, globokemu odpuščanju, ker bi se morali soočiti s tem, kaj nam je krivica povzročila in kako nas je pretresla v doživljanju sveta in sebe. Od tod izhaja nelagodje glede odpuščanja, saj se zavedamo, da bi ga morali izpeljati, a ga ne moremo, če se ne poglobimo v to bolečino.”
Vilma Siter je izpostavila, da je odpuščati nujno, če želimo graditi odnos, da pa je tudi pomembno, da znamo odpustiti in da se (na)učimo odpuščati:
“Samo kadar svojemu možu zares odpustim, ga imam spet lahko v polnosti rada in gre najin odnos naprej proti edinosti.”
To dela zakon srečen, zamere pa vodijo v odtujenost, kar pa lahko pripelje do smrti odnosa, je še poudarila.
Pater Silvo Šinkovec je osvetlil tudi duhovno raven slabih dejanj, s katerimi ljudje prizadenemo drug drugega:
“Vse to, kar ljudje drug drugemu naredimo slabega, ni vedno samo naše delo. Učiti se moramo tudi razločevanja duhov. Človek, ki zares lahko odpušča, je tisti ki je poln Sv. Duha, poln Boga. Tako lahko tudi loči med dejanji človeka in zlom, ki človeka žene v greh. Če hočem umakniti zlo od sebe, moram povečevati svetost. Molitev je tista, ki to zmore.”
Katarina Kompan Erzar pa je med drugim spregovorila tudi o preseganju svojih strahov ob dejanju odpuščanja:
“Na prvi polged, se lahko zdi, da če si odpustil, si pa mevža. V resnici pa je tako, da če greš lahko čez sram in strah in da iz jeze narediš novo pobudo, potem šele postaneš zares odločen.”
Celotno oddajo, si lahko pogledate v arhivu RtvSlo (klik na povezavo ali na spodnjo sliko).
