Kaj za obletnico poroke, če ženi “šavje” nič ne pomeni?

Kako pa vi praznujete svoje obletnice poroke? Pravzaprav to ni moja stvar, čeprav bi mi kdaj pa kdaj kakšen namig prav prišel. Bom raje povedal svoje izkušnje.

Franci Šinkar

Žena pri zajtrku reče svojemu možu: »Dragi, danes imava obletnico poroke. Pojdi in zakolji eno kokoš, da bova imela bolj slovesno kosilo.«

Mož zlovoljen zamrmra: »Pa kaj je uboga kura kriva moje nesreče?!« in odide iz kuhinje.

Kako na obletnico?

Kako pa vi praznujete svoje obletnice poroke?  Saj jih, kajne? Pravzaprav to ni moja stvar, čeprav bi mi kdaj pa kdaj kakšen namig prav prišel. Bom raje povedal svoje izkušnje.

Če za iztočnico uporabim uvodno šalo: pri nas kokoši ob obletnicah niso v smrtni nevarnosti. Že zato, ker jih nimamo. Sosedovih pa tudi ne bomo obglavljali, pa čeprav včasih zaidejo na naš zelenjavni vrt in se obnašajo kot v samopostrežni restavraciji.

Če šavje ženi nič ne pomeni …

Zame je obletnica poroke najprej pomenila, da se spodobi kupiti rože in iti kam na kosilo. Ženi sem leta kupoval rože: za vsako leto zakona po en cvet. Potem pa se je enkrat le izkašljala, da ji rože nič ne pomenijo, da je vaza z njimi samo v napoto, kamorkoli jo že postavi, pa da ovenijo in kaj naj s takim šavjem?

Torej sem kupovanje cvetja črtal s seznama za obletnice in se nadaljnjih nekaj let sekiral, kako imam smolo, da sem od vseh milijonov deklet poročil ravno tako, ki jo rože prav nič ne ganejo. A veste, kako hudo je to? Vsi ostali možje se vedno lahko zatečejo k instant rešitvi – šopku rož, kaj pa jaz?! Breme se mi je s srca odvalilo šele takrat, kot sva poslušala nek DiŽ-ev pričevalski par, ko je mož razlagal, kako se je trudil s cvetjem, ženi pa je bilo »tisto šavje povsem mimo«. Razodetje! Nisem edini, ki ima tako ženo, ki ji ni mar za rože! Od takrat naprej precej lažje živim.

Kaj pa kosilo?

Omenil sem še kosilo. Ko so bili otroci še majhni, sva za obletnico šla v kakšno ne preveč oddaljeno gostilno, da sva bila zdoma kvečjemu dve uri, zdaj pa si privoščiva kar celodnevni izlet. Bili so tudi časi, ko so bile obletnice bolj ko ne žalostne in skromne – zaradi bolezni ali kakšnih drugih okoliščin. Vseeno pa sva se imela rada, tudi če ni bilo presežkov. Saj ljubezen se ne meri s količino rož in ceno kosila ali večerje.

Za letošnjo obletnico sem bil kar malo živčen. Saj veste, korona. Že tako ne maram gneče; da bi se nekje še drenjal in fasal COVID-19, pa sploh nisem navdušen. Tako sva po jutranji maši raje ubrala samotno pot, preizkušeno traso in se ustavljala na nama znanih krajih, kjer nisva pričakovala veliko ljudi: Nova Štifta, Gora pri Sodražici in Sodražica.

Oddaljena cerkev in molitev

Za obletnico namreč rada obiščeva še kakšno cerkev (ali več) in kaj zmoliva. Tokrat naju je povsod pričakal ljubi mir, pa čeprav je bila nedelja. Čas dopoldanskih maš je že minil. Na Gori nisva srečala nikogar, cerkev pa je bila zaprta. Sva pač molila samo na grobu mistikinje Magdalene Gornik, kamor se rada vračava s  svojimi prošnjami. V Novi Štifti sva videla pet ljudi, cerkev pa je bila odprta. Tudi v Sodražici je bila cerkev odprta in prazna. Kosilo pa sva si privoščila v bistroju v Sodražici – lokal je bil prazen, hrana pa (kot vedno) okusna.

Nekaj novega?

Za naslednje leto bom moral za obletnico potuhtati kaj imenitnejšega, ker je okrogla, trideseta! Pa tudi, če bo skromna in nič posebnega – moja žena je navajena že vsega hudega. Do takrat pa bova še naprej skupaj molila naslednjo molitev:

Gospod, prosiva te za najino ljubezen: naj vsak dan bolj raste.

Zahvaljujeva se tebi, ki si izvir te najine ljubezni.

Naj postaja vedno močnejša, tudi v težavah, s katerimi se skupaj spoprijemava.

Ti, ki si življenje, hvala za vsa ta lepa leta, ki sva jih skupaj preživela.

Ti, ki si resnica, hvala za vse trenutke iskrenosti in odpuščanja.

Ti, ki si pot, hvala, ker naju tiho spremljaš. Amen.

Foto: Megan MarkhamUnsplash

Brez službe – blagoslov ali prekletstvo?

»Če delaš za preživetje, zakaj se potem ubijaš z delom?!« Ta stara misel je danes verjetno še bolj aktualna kot pred pol stoletja. Koliko je ljudi, ki v slabih pogojih in odnosih garajo za minimalno plačo, ker je delavca pač treba maksimalno izkoristiti. Tudi moja žena je bila ena tistih, ki se iz službe privlečejo zgarani in izmozgani. Gledal sem, kako si z delom naravnost uničuje svoje fizično in psihično zdravje ...
Franci Šinkar

Zgodba o veliki družini, veri in vztrajnosti: Lojze in Mojca Kerin

V seriji podcast pogovorov "Najina zakon zgodba" je Benjamin Siter gostil zakonca Lojzeta in Mojco Kerin. Njuna zgodba je močno pričevanje o življenju v veliki družini, soočanju z bolečino izgube, trdnosti vere ter razumevanju zakona kot dolgoročne poti rasti in predanosti. Delila sta dragocene izkušnje o tem, kako skupaj premagujeta izzive in gradita trden odnos.
Uredništvo

Možje s predpasniki?

Člani zakonske skupine so se po rednem srečanju spontano odločili za moško druženje – s predpasniki in ob moki. Ob dnevnem svetopisemskem odlomku so združili duhovno in praktično – peko kruha pod vodstvom Jana. Vmesna pogostitev, dobra volja in globoki pogovori so dali večeru poseben pečat. Ob koncu so se ob toplih hlebcih Bogu zahvalili za vsakdanji kruh in dragoceno prijateljstvo.
Gostujoči avtor

Komentiraj

Revija DIŽ

V reviji bosta našla vsebine, ki vama bodo v pomoč pri rasti v vajinem odnosu, odnosu z bližnjimi ter pri vzgoji otrok.

Namen revije Družina in Življenje je graditi odnose preko pričevanj ljudi, ki so v svojih odnosih že doživeli spremembe na bolje.

Darilni bon

Seminar v obliki darilnega bona je izvrstno darilo za poroko, rojstni dan, obletnico poroke … ali pa za izkazovanje pozornosti in hvaležnosti.
Mnogo parov se tudi odloči podariti seminar zakoncema, ki sta v stiski in bi jima rada pomagala pri gradnji odnosa.