Naslov predavanja Aleša Čerina je v Dvorano v parku v Krškem privabil poslušalce, željne jasne besede o prihajajočem času.
Že leta živimo v času, ko nas družba sili v praznovanje pred prazniki. Ko pa ti pridejo, pa se že pokažejo drugi razlogi za potrošnjo. Takoj so preusmerjeni k novim potrošniškim “izzivom” in nimamo časa, da bi praznike uživali in slavili božič – rojstvo malega Boga.
Advent je čas priprave na Jezusovo rojstvo. V svojem bistvu je namenjen pokori, spravi, postu. Pomembnost priprave pokažemo tudi z adventnim venčkom, na katerem postopoma prižigamo sveče in tako povečujemo svetlobo in se veselimo prihoda.
Čemu sinočnje predavanje?
Že ves mesec nas trgovski centri zaslepljujejo s tonami in tonami bleščav, dekoracij in pozivom: “To moraš imeti! To moraš kupiti!”. Z živimi barvami, z močnimi svetlobnimi učinki, s hrupom nas vlečejo stran od bistva. Povedo nam, da je to družinski praznik, uvozili so celo Božička, izumili adventni koledar brez Jezusa. In vse to mnogo, mnogo prezgodaj. Kje je tu hrepenenje? Kje je pričakovanje? Kje so iskrice v očeh? Kje je otrok, kje je Jezus?
Aleš Čerin daje jasna navodila: “Otroci ne vedo, kaj potrebujejo, vedo samo, kaj hočejo. Odrasli so odgovorni za to, da jim dajo VSE, kar potrebujejo in le MALO tega, kar hočejo.”
Kdo naj ugasne “milijon” luči?
Kdo naj v tem kaotičnem času ugasne milijon luči in prižge svečo? Kdo naj utiša hrup in v tihoti sklene roke k molitvi? Kdo naj ukine pretiravanje z obdarovanjem? Odgovor je preprost, a včasih zelo oddaljen: oče, ki ga podpre žena v gradnji edinosti.
V pismu Rimljanom 12,2 beremo: “In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.
Odpravimo se v razmislek kaj je Bogu všeč, kaj je dobro in kaj je popolno.
Blagoslovljen adventni čas!
Besedilo: Milena Žičkar Petan
Foto: Benjamin Siter
