Točnost je lepa vrlina. Zamujanje pa niti ne. Naj vam predstavim svoj pogled na to. Ena od nalog, ki sem jih opravljal v službi, je bila spremljanje evidence delovnega časa. Dnevno sem v programu na računalniku kontroliral, če se vsi delavci pravilno žigosajo s službenimi karticami, delal popravke, vpisoval komentarje, da je bilo konec meseca vse prav zabeleženo in da smo lahko dobili plače. Zadnja štiri leta, preden sem zapustil bančne pisarne (in iz bančnika postal samo še stranka), sem tako kontroliral različne oddelke, tudi do sto delavcev na mesec.
Točnost je pokazatelj zrelosti odgovornih ljudi
Zanimiva »kategorija« je bila zamujanje. Ugotovil sem, da zamujajo eni in isti, čeprav ni bilo gneče na cesti ali kakšnih drugih nepredvidenih dogodkov. Preprosto, zamujanje v službo imajo menda v krvi in se s tem sploh ne obremenjujejo. Očitno še nikoli niso slišali za naslednjo trditev:
»Točnost je pokazatelj zrelosti odgovornih ljudi. Predpostavljamo, da tisti, ki je točen, zvesto izpolnjuje tudi vse ostale sprejete obveznosti«.
Izjema ali vsakdanji stil obnašanja?
Saj razumem, v življenju pridejo nepredvidene situacije, na katere nimaš nobenega vpliva in se zato zgodi, da zamudiš. Ampak to so izjeme. Ne more biti to tvoj običajni, vsakdanji stil obnašanja! Sam se zelo trudim, da ne zamujam; raje grem od doma pet minut prej, kot pa da bi zamudil. Žena se včasih pošali, da je to zato, ker vozim bolj počasi in potrebujem pet minut več, da pridem na cilj. Kaj morem, sem pač človek navad in točnosti. Zato pa težko razumem ljudi, ki zamujajo.
Občutek imam, da nekateri zamujajo vse življenje: zamujajo v šolo, zamujajo v službo, zamujajo v cerkev, zamujajo na prireditve, zamujajo na sestanke, na srečanja, celo na poroke …
Nekateri bodo s takim načinom zamudili še lasten pogreb! Zamujanje lahko postane prav zoprna navada, zoprna predvsem za tiste, ki čakajo na zamudnike.
Če se poročita »točnost« in »zamuda«
Če je en zakonec skoraj vedno točen, drugi pa kar naprej zamuja, je lahko hudo. Osebno teh problemov nimam, ker se oba z ženo drživa reda in točnosti. Pregovorno sicer zamujajo ženske, ampak dogaja se tudi, da možje zamujajo iz službe. Adi Smolar je to lepo opisal v eni od svojih pesmi: »Po službi rad grem na pir, da imam vsaj malo mir, pred šefom in pred tabo, draga …«
Možje se sploh ne zavedamo, kako naše žene skrbi za nas! Ta skrb, to je znamenje njihove velike ljubezni do nas. Mi, dedci, pa tega sploh ne znamo razumeti, kaj šele ceniti. Ne dojamemo, da si žene v svojih mislih slikajo najbolj črne scenarije, nam pa se zdi naše zamujanje domov nekaj povsem normalnega.
Prijatelj je to situacijo duhovito opisal nekako takole: mož pride domov, žena pa vsa objokana, kje je hodil toliko časa. Mož ves presenečen: »Kaj je, žena? Tri ure po službi me ni domov, ti pa že zabijaš žeblje v mojo krsto?!«
Zato, dragi možje, ko zamujate domov:
Vzemite v roke svoj telefon! Veste, ta napravica ni namenjena samo božanju ekrana, surfanju po internetu, objavljanju na fejsbuku. Ima tudi eno zelo uporabno lastnost: z njo lahko celo telefonirate! Pokličite torej ženo, ki vas nestrpno pričakuje, in ji sporočite:
»Pospravi žeblje, čez deset minut bom doma!«
Lahko ji to poveste tudi z drugimi besedami; pomembno je, da jo odrešite skrbi. Verjemite, hvaležna vam bo za ta klic.
Foto: Canva
Pozdravljen M,
te čisto razumem v tvoji situaciji. Če sem lahko malo “pameten”: predlagam, da ji praktično pokažeš kaj to pomeni, ko ne veš, kdaj bo prišla domov – skuhaš kosilo, ko se tebi zazdi in bo pač zanjo mrzlo oz. naj si ga samo pogreje…
Moja žena je takšna k se ji ne zdi vredno poklicati sporočiti da bo zamudila iz službe oz. da mora pač danes potegniti. Če rečem zakaj je pokliče pravi, da jo hočem imeti pod nadzorom. Pojasnilo, da rabim vsaj približno vedeti kdaj bo doma, da lahko skuham kosilo in to ne bo mrzlo ne zaleže, prav tako da to informacijo potrebujem zato da me ne skrbi ne.