Zakaj je Jordan Peterson dragocen za Slovenijo, zakonce in posameznike

Kmalu bo minilo leto dni, odkar sem začel spremljati dr. Jordana Petersona, kanadskega kliničnega psihologa in univerzitetnega profesorja. Takrat me je izjemno navdušil z jasnostjo svoje misli in besede v zdaj že legendarnem intervjuju z Britansko novinarko Cathy Newman.

Bil je vljuden, jasen in neomajen v zastopanju svojih stališč, podprtih z empiričnimi podatki, ki jih je navidezno »stresal iz rokava«, dejansko pa so plod večdesetletnega študija in kliničnih izkušenj. V 18. minuti se je novinarka, ki ga je vse dotlej brezsrčno napadala, zlomila in se končno začela »zares pogovarjati«.

Takšen način debate mi je bil iz slovenskih logov povsem neznan – dotlej nisem poznal nikogar, ki bi imel toliko »jajc«, znanja in zdrave – ne pretenciozne – samozavesti, da bi se kompetentno zoperstavil takšnim napadom.

V Sloveniji nam manjka znanja o tem, kako se pogovarjati, kako načenjati občutljive teme, kako iti v dialog, pa tudi kako iti v konfrontacijo, ko se z nekom o nečem ne strinjaš. Slovenci rajši pogoltnemo vase, zamerimo in se »krivice« spominjamo naslednjih 30, 40 let. Peterson pa je v tem intervjuju prikazal mojstrstvo diskurza, kot ga nisem srečal še nikjer.

Želel sem izvedeti več

Začel sem raziskovati njegova predavanja na portalu YouTube, kjer je na sto tisoče (pretežno mlajših moških) gledalo njegova tudi do dve uri trajajoča predavanja o – uganete čem? Svetem pismu!

V njih zelo podrobno – po eno poglavje Geneze na predavanje – opirajoč se na C. G. Junga prebira zgodbe bibličnih očakov in razlaga njihov psihološki in arhetipski pomen. Čeprav ni prvi, ki na tak, psihološki način prebira te tekste, pa je prvi v našem času, ki se je s potrebno resnostjo zakopal vanje in jim predvsem med mladimi intelektualci vrnil veljavo, ki jim gre.

Zgodbe z večno veljavo

Pomen njegovega vpliva je v tem, da zna iz svoje bogate klinične prakse, iz svojega dolgoletnega študija psihologije, filozofije, pa tudi iz dobršnega dela literature kot kredibilen strokovnjak racionalno argumentirati ter utemeljiti, da so to zgodbe, ki imajo večno veljavo. Kot takšne nam lahko tudi v današnjem času pomagajo, da zaživimo kot čustveno zdravi, zreli in spodobni ljudje.

Kristjani se ob teh predavanjih lahko »spotaknemo« ob to, da tekste prebira »zgolj« iz psihološkega vidika, ampak to je dejansko njegova največja dodana vrednost. Jordan Peterson zase nikoli ne trdi, da je kristjan ali da njegovo branje Svetega pisma prinese na plan celoto pomenov bibličnih zgodb.

Čeprav se torej vseskozi giblje na področju, ki se stika z religioznim, nikoli ne prestopi »k nam«. V bistvu se ne pusti ujeti v nobeno kategorijo, v noben »predalček«. Všeč mi je, kako spoštljiv in ponižen odnos ima do vere. V nekem intervjuju je npr. na vprašanje ali verjame v Kristusovo vstajenje od mrtvih odgovoril, da ga to vprašanje močno presega in bo moral tri leta temeljito razmišljati, da bi nanj sploh lahko odgovoril.

12 pravil za življenje – svetovna superuspešnica

Da je Dr. Peterson resen, kredibilen znanstvenik je dokazal s svojo prvo knjigo Maps of meaning: The architecture of belief (Zemljevidi pomena: arhitektura verovanja), izdano leta 1999. Gre za zahtevno psihološko delo, ki ga je pisal petnajst let po tri ure na dan, ki pa ni doseglo večjih prodajnih uspehov.

Zato pred letošnjo pomladjo ni nihče pomislil, da bo njegova nova knjiga 12 pravil za življenje: protistrup za kaos postala takšna svetovna superuspešnica. V nekaj mesecih se je prodala v več kot dveh milijonih izvodov in je dolgo časa kraljevala na vseh seznamih najboljših »bestsellerjev«.

Je knjiga, ki skozi jasno predstavljena in bistro argumentirana stališča predstavlja dvanajst pravil, ki človeku v današnjem kaotičnem svetu pomagajo razbiti moderne puhle predstave o znanosti, veri in človeški naravi skozi preobrazbo samega sebe:

1. pravilo: Stojte pokončno in z vzravnanimi rameni
2. pravilo: S seboj ravnajte kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati
3. pravilo: Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše
4. pravilo: Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes
5. pravilo: Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi
6. pravilo: Spravite svoj dom popolnoma v red, preden kritizirate svet
7. pravilo: Delajte, kar je smiselno (ne, kar je prikladno)
8. pravilo: Govorite resnico – ali vsaj ne lažite
9. pravilo: Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne
10. pravilo: Bodite natančni, ko govorite
11. pravilo: Ne težite mulcem, ko rolkajo
12. pravilo: Pobožajte mačko, če jo srečate na ulici

Ali, kot je v odličnem uvodniku v slovensko izdajo zapisal Žiga Turk:

»V knjigi Dvanajst pravil za življenje so napotki, kako biti junak in kako se izogniti dekadenci. Junak se ne sprašuje o smislu življenja, junak se ne pritožuje nad trpljenjem, junak se ne umika iz kaosa v red, junak red ustvarja. «

Po zaslugi založbe Družina smo Slovenci imeli priložnost knjigo brati v lastnem jeziku med prvimi na svetu. In ne zgolj to.

Obisk, ki se bo zapisal v zgodovino

V nedeljo, 18. novembra smo imeli priložnost doživeti veličasten obisk, ki se bo mnogim (vsem?) udeležencem dogodka na Gospodarskem razstavišču vtisnil v spomin za vse življenje.

V zanj neobičajno čustvenem nagovoru pred skoraj dva tisoč udeleženci je Jordan Peterson uvodoma povedal, da se prvič v življenju nahaja v deželi, ki je bila nekoč pod komunizmom.

To dejstvo je zanj toliko pomembnejše, saj se je vse življenje študijsko ukvarjal s fenomenom komunizma in drugih totalitarnih sistemov. K raziskovanju ga je najbolj gnalo vprašanje, kako lahko dobro misleči ljudje postanejo izvajalci zlobne ideologije.

Tako je bilo tudi bistvo njegovega sporočila v Sloveniji povezano s komunizmom ter razmislekom o tem, ali obstaja razlika med kolektivistično in individualistično miselnostjo. Skozi dobro utemeljeno argumentacijo je prikazal, da se odgovornost za družbene razmere vedno začne in konča pri posamezniku, ki je v svojem imenu edini zmožen moralne presoje.

Sporočilo, ki ga ne boste našli v mainstream medijih

Vrednote so v človeka že vgrajene. Treba jih je le odkriti. Peterson na to temo večkrat rad citira Solženicina, ki, priznavajoč tudi lastno krivdo pri soustvarjanju komunističnega režima v Sovjetski Rusiji, pravi: »ločnica med dobrim in zlim poteka naravnost po sredini srca vsakega človeka«.

Vsak človek ima tako moralno odgovornost, da se spopade s problemom, ki se postavlja predenj. »Tisti problem, ki te najbolj žuli, je najbolj tvoj. Spopadi se z njim kot junak,« pravi Peterson.

Težave namreč ne bodo nikoli izginile. Težave in trpljenje so najbolj bistvena realnost življenja. Naš pobeg pred njimi stvari zgolj poslabša. Najslabše, kar lahko storimo, je, da sebe vidimo zgolj kot žrtev okoliščin, se vseskozi pritožujemo in se za pobeg pred njimi pridružimo tej ali oni ideologiji, ki nas navidezno odveže individualne odgovornosti.

Spodbudne besede za Slovenijo

Rešitev je torej v pozitivnem odgovoru klicu k dejavnemu sodelovanju v avanturi življenja. V tem sicer ne bomo našli poceni sreče, našli pa bomo globok smisel.

Tako nas je Slovence spodbudil, naj se ne vdajamo kompromisom, naj ne gledamo nazaj na »hladno preteklost« z nostalgijo, saj je bila tista preteklost suženjska. Čeprav izhod iz suženjstva ter odločitev za to, da se bomo spopadli z Bitjo ne prinaša takojšnjega olajšanja moramo junaško vztrajati na poti v boljšo prihodnost.

Če namreč posamezniki opustimo svojo moralno dolžnost, se bomo začeli vsi skupaj kot družba pomikati bližje k peklu. Edini uspešen protistrup proti tiraniji in kaosu je resnica. »Borimo se zanjo; začnimo z majhnimi koraki na področjih, ki so v našem dosegu in tako začnimo v našem prostoru širiti novo kulturo, ki gradi na trdnih moralnih temeljih. Tako ali tako nimamo početi kaj boljšega kot soustvarjati boljšo prihodnost,« nas je za konec spodbudil Jordan Peterson.

Sem optimist. Nemogoče se mi zdi, da skoraj dva tisoč mladih, ki so to nedeljo na Gospodarskem razstavišču slišali tako močno sporočilo, ne bi začelo spreminjati Slovenije na bolje.

Po predavanju – čudež

Takoj ob novici, da pride Jordan Peterson v Slovenijo sem začel moliti za (skoraj) nemogoče. Namreč, da bi nekako, po čudežu, nekaj besed ta veliki mislec namenil tudi prav posebej bralcem naše Revije Družina in Življenje.

Ker je imel po predavanju na Gospodarskem razstavišču predvidenih še kar nekaj ur pogovorov z novinarji večjih medijskih hiš sem se zavedal, da je to skoraj nemogoče. Po izjemno prijaznem posredovanju g. Rodeta sva se s fotografom Maticem znašla med čakajočimi novinarji. Prav do zadnje sekunde ni bilo jasno, ali bo utrujeni g. Peterson zmogel še kratek pogovor za našo revijo.

Čakanje se je na koncu izplačalo in kot čisto zadnji medij v Sloveniji smo se uspeli pogovoriti o nekaterih temeljnih družinskih vprašanjih! Kaj nam je povedal, pa si preberite v prihajajoči božični številki revije ☺.

---

Vabljeni k ogledu posnetka spodaj in branju knjige 12 pravil za življenje (vkolikor je še niste). Komu pri Družini in Življenju bi utegnila priti najbolj prav? V prvi vrsti (mlajšim) zakoncem, ki bi želeli v življenju manj kaosa in več reda.

Obenem pa vsem tistim, ki bi želeli svojim mladim dati dostop do temeljnih življenjskih načel, ki so v osnovi enaka tistim, ki jih uči naša vera, vendar izhajajo iz znanstvenih dognanj. Tako jim boste omogočili, da poženejo dobre korenine svetovnega nazora, na katerega se da nekoč nacepiti tudi “cepič” vere.

Foto: Matic Jelovčan, MJD.si