Večkrat se sprašujeva, v čem je najin zakon, najina zveza drugačna od velike večine zvez najinih prijateljev. Vsi delamo in živimo v podobnih okoljih, vzgajamo otroke v enaki družbi in smo imeli približno enako otroštvo …

Zakaj je najin zakon bolj živ, trdnejši in izpopolnjujoč? Še zdaleč nisva »tam«; nisva popolna.

Spoznavava pa, da je že zato, ker sva stopila na pot učenja, najina pot nekoliko drugačna. Spoznavava, da hodiva po nekoliko drugačni poti in to bi vam v pričevanju rada predstavila.

Na tej poti se učiva skozi vero graditi najin odnos kot mož in žena in to, kako pomembno je, da sva si različna, ker nama ravno to omogoča, da se dopolnjujeva v celoto.

Bog se naju je na posebej milosten način dotaknil pri rojstvu prvega otroka, kjer sva spoznala, da nisva gospodarja življenja in da so otroci res Božji dar, ki ga lahko v trenutku izgubimo.

Čeprav se vsakodnevno spotikava ob napake drug drugega, spoznavava, da je prav v najini nepopolnosti ključ za rast v služenju drug drugemu.