Z ženo sva se prijavila na adventni izziv GENEZA23. Za tiste, ki tega programa ne poznate in se ga niste udeležili, samo nekaj kratkih, suhoparnih orisov. Namen: dnevna rast v krščanskem življenju. Način: udoben, preko vsakodnevnih elektronskih sporočil, ki jih ločeno prejemata oba zakonca. Sestava: jutranje razmišljanje, dnevni izziv in večerno vprašanje.
Izziv v pravem pomenu besede
Zgodba o stvarjenju in o Adamu in Evi je sicer splošno znana, nekateri bi rekli, da o tem že vse vemo, pa vendar so mi jutranja razmišljanja večkrat osvetlila povsem nov vidik. Priznam, da mi za jutranje branje bolj sede kakšna preprosta beseda, četudi je krepka, težka. Pomembno je, da ni pretiranega filozofiranja. Že sv. Tomaž Akvinski je izjavil: »Kratke pridige ugajajo bolj; če so dobre, jih raje poslušamo; če so slabe, so manj mučne«. Tega svetnikovega izreka se spomnim pri marsikateri nedeljski maši. Ampak, to je že druga zgodba.
Če se vrnem k Genezi23, tisto, kar jo je po mojem mnenju naredilo izjemno privlačno, so bili dnevni izzivi: včasih preprosti, drugič zahtevni, pa vedno zanimivi, hudomušni, nagajivi in celo mamljivi … Skratka, izzivi v pravem pomenu besede. Pa še popestrili so zakonsko življenje …
Spet bova oba tečna!
Tako nekega jutra preberem, da je ravno ta dan polna luna. Zavzdihnem: spet bova oba tečna! S tečnobo je tako, da so ljudje večinoma tečni ob polni luni, vsaj pri nama je tako. Dobro, obstajajo tudi ljudje, ki so tečni ne glede na luno, oziroma ob vsaki spremembi lune, ali, še huje, vsak dan. Ta vrsta tečnobe spada že med patološke primere, ampak ne bom o tem.
Torej, vpliv polne lune na ljudi in ostalo stvarstvo se kaže na različne načine. Kar spomnite se filmov o vampirjih in volkodlakih, ki se jim ob polni luni totalno odpelje. Zakonci se običajno samo skregamo. Ali kuhamo mulo. Ali smo samo malo tečni.
Tako se je tudi najin dan v skladu z opisanimi variacijami (ne vsemi hkrati) končno prevesil v večer. Kaj hujšega, za dnevni izziv je bil, nič več in nič manj kot nočni sprehod! Med sprehodom pa naj bi še blagoslovila drug drugega.
Razumem, da je nočni sprehod z opazovanjem zvezdic in lune lahko precej romantična zadeva tam nekje julija in avgusta. Ne pa decembra na Gorenjskem! Če še ne veste, pri nas je takrat mraz.
Ups!
Z muko se pripraviva in greva ven, na sprehod, drgetava v mrazu, trmasta, kot sva, hočeva opraviti dnevni izziv, vsa zmrznjena blagosloviva drug drugega, potem pa žena pogleda v nebo pravi: »A veš, da danes sploh ni polne lune?«
Gledam v nočno nebo: res, nikjer nobene polne lune, le zvezdice Božje migljajo lepo. Ups! Torej sva bila čez dan, še posebej jaz, povsem brez veze tečna! Kaj pa zdaj?
Po stari gorenjski navadi, ko se špara, pa naj stane, kolikor hoče, imava pač eno tečnost na zalogo! Prej ali slej bo prišla prav!
In še vedno se sprašujem …
Vrneva se domov. Na koledarju pogledam, kdaj bo polna luna. Potem se mi v možganih zabliska informacija, ki sem jo prebral nekega jutra, namreč da se je na GENEZO23 prijavilo čez devetsto parov. Začnem se smejati. Med smehom rečem ženi: »Si predstavljaš, da se sedaj kakšnih tisoč ljudi obupano ozira okoli sebe in išče polno luno?! Polna luna pa bo šele naslednji teden!«
Naslednjega jutra preberem elektronsko pošto: »Šment, včeraj sploh ni bilo polne lune.« In tako se sedaj še vedno sprašujem, ali je bila omemba polne lune za tisti točno določen dan samo spodrsljaj ali pa dejansko, namensko, premišljeno nastavljena napaka. Izziv pač …
Foto: Canva, arhiv DiŽ