telefon
“Na tem svetu smo le popotniki. Odhajam domov.”
Moja nona je bila skromna in preprosta ženica iz manjše istrske vasi, a hkrati ženska globoke vere, upanja in ljubezni. Ko je bila tudi sama na smrtni postelji, smo se šli poslovit od nje. Gledala sem jo, nemočno in nebogljeno, ter začutila, da bo kmalu prišel njen čas, zato si nisem mogla kaj, da ne bi jokala. Nona ni sprejela mojega joka in me je bodrila ...
»Poglej, normalni otroci!«
Čeprav je najina najstarejša hči letos zaključila že osmi razred, še vedno nima telefona. O, ti nazadnjaški in kruti starši, ki ne dovolijo svojemu otroku svobode in mu postavljajo nerazumne meje, bo kdo rekel. V resnici sem nedolgo nazaj svojo hčer vprašala, ali naj ji kupim telefon. Pa ga ni hotela.