V zadnjem času smo se v različnih krogih pogovarjali o vlogi tradicije v naši osebni veri. Že v najinem zakonu z možem je bilo na začetku kar pestro na tem področju. Matej ima namreč rad tradicijo. Veliko mu pomeni. Ko sva šla pred poroko h kakšni bolj »modernistični« maši, je kar zavijal z očmi, ko je gledal duhovnike in ministrante, ki se niso ravnali po bogoslužnih pravilih.

»Mami, zakaj pa Jezus na križu tako žalostno gleda?« Glas mojega malega sinka obeta pomemben pogovor. Zdajle nisem zanj prav nič razpoložena. Le zakaj postavljajo otroci zahtevna vprašanja prav takrat, ko imam veliko dela? Ampak vem, da moram izkoristiti trenutek, ker ne vem, če bo vprašal še enkrat.

Ko sta bila naša starejša dva, zdaj že odrasla, otroka majhna, se je ob vseh mogočih in že preminulih hišnih ljubljenčkih neprenehoma odpirala debata o nakupu psa.