Ob letošnjem odmiku mi prihaja na misel ta citat: »Življenje – to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili.« In odmik za moške je prav gotovo ena stvar, ki se jo zapomniš. Letošnjega se bomo spominjali po čudovitem vremenu, prekrasni naravi in razgledih, prijaznosti in gostoljubnosti ljudi na poti, pa tudi po naporih, žeji,  žuljih, zgrešenih poteh in brezpotjih.

Zakonci in pari, ki se zbiramo v okviru Družine in Življenja se zavedamo, da je naša težnja k »več« odmev hrepenenja po brezpogojni ljubljenosti, ki ga je v našo bit postavil Stvarnik. Verjamemo, da je ljubeč odnos med možem in ženo kot “predokus večnosti” najučinkovitejša podoba, ki kaže na Stvarnika, avtorja vsega, kar obstaja ... 

Zadnjič sem opazil mladenko, ki je prišla k maši na prostem v zelo kratkih hlačkah, se usedla na armafleks v “prvo vrsto” in dala noge narazen. Pri isti maši je bilo nekaj mož – tudi starejših – v kratkih hlačah, v razvlečenih majicah, s “šlapami” na nogah ... Zdi se, da smo v nekaj desetletjih v Cerkvi na področju oblačenja izgubili vsakršen občutek za spodobnost.