Naš vsakdanji kruh
Vsaj toliko kot za zemeljsko hrano, je pomembno prositi tudi za duhovno hrano. Človek naj ne živi samo od kruha. Potreba pa duhovni hrani je v svetu vse bolj očitna.
Če niste zadovoljni z rezultatom iskanja spodaj, prosim ponovno iščite
Vsaj toliko kot za zemeljsko hrano, je pomembno prositi tudi za duhovno hrano. Človek naj ne živi samo od kruha. Potreba pa duhovni hrani je v svetu vse bolj očitna.
V kratkem bo minilo devet let, odkar sva z ženo postala »samostojna podjetnika«. Pravzaprav je vsak odprl svoj s.p. – žena za polni delovni čas, jaz pa (večinoma) le popoldanskega. Dobivala sva redna »naročila«, in sicer v razmaku dveh let.
V najin zakon sva pripotovala vsak s svojim »nahrbtnikom« (tolažim se s tem, da pri tem nisva izjemi oz. da se nahrbtniki nas zakoncev najbrž razlikujejo le po »kilaži«). Po vseh teh letih skupne hoje, nahrbtnika še zdaleč nista prazna …
Mojega najstarejšega sina si »tam dol« nekako nisem predstavljal. Sedaj je pri njemu pač obdobje, ko je »vse brez veze«, »maša je trapasta« … Nisem imel želje, da bi ga primoral še na romanje.
Je moj sovražnik tisti, ki mi povzroča škodo? Je to tisti, s katerim sem v sporu? Ali pa mogoče tisti, ki se je zameril že mojemu (pra)dedku in se sovraštvo še kar naprej deduje?
V tem obdobju običajno kujemo plane za naprej. Na novo sem letos vpeljal le eno stvar – budilko sem nastavil za 5 minut prej, kot običajno. Razlog?
Spreletavale so me misli, da ta advent pač ne bo tako, kot smo načrtovali. Da bomo v skrivnost in veselo sporočilo božiča prišli »nekoliko« nepripravljeni.
Z ženo pogosto razmišljava o smislu, pomembnosti in učinku obiskov svetih maš. Sveto mašo bi rada bolje približala najinim otrokom. Pa je to res v najini moči?
Z ženo sva se poleti večkrat pogovarjala, kaj bi sinu predlagala za popoldanski krožek: med počitnicami se je navdušil nad skavti (no, vsaj nad kurjenjem ognja), rad tudi »igra« na harmoniko, zelo ga zanima kmetijstvo …